Secure Shell (z İpek Burçak & Eren İleri)

Secure Shell je samotna postojanka, [nekakšna] avtonomna instalacija, poskus javne umetnosti. Sestavljajo jo Raspberry Pi, brezžična dostopna točka na sončno energijo in zaslon z e-črnilom, poudarja pa introvertirano izkušnjo.

Introverti ali osebe, ki so občasno sramežljive, se v situacijah, v katere je vključeno večje število ljudi in zahtevajo višjo socialno spretnost, pogosto počutijo negotove. Secure Shell jim ponuja zatočišče, vsem udeležencem pa možnost samotnega počitka prek komunikacije z napravo na samotni lokaciji.

Instalacijo bomo zgradili v prvih dneh PIFcampa, poleg izdelave naprave pa bo proces vključeval tudi izgradnjo majhnih “lupini podobnih struktur” [IRL], s čimer jo bomo zaščiti pred vremenom ter udeležencem zagotovili varno in udobno izkušnjo. K sodelovanju pri gradnji terminala oz. instalacije bodo povabljeni vsi udeleženci PIFcampa.

V naslednjem koraku bomo Secure Shell namestili na oddaljeno lokacijo, po namestitvi pa bo dostopna in odprta za vse udeležence.

Udeleženci bodo do naprave lahko dostopali preko SSH protokola na njihovih pametnih telefonih ali prenosnih računalnikih (oz. preko kateri koli drugih napravah z brezžično povezavo in možnostjo SSH). Vnaprej določeni ukazi bodo sprožili naključne izhode na zaslonu, povezava udeležencev s Secure Shell pa bo temeljila na medsebojnem zaupanju, saj bodo do njega dostopali kot administratorji, zaradi česar bo Secure Shell hkrati tudi ranljiv in ga bo mogoče shekati. Umetniki bodo ustvarili / kurirali besedilne in likovne vsebine, ki bodo vidne na zaslonu.

Fermentacije z divjimi rastlinami

Z lokalnim strokovnjakom za užitne divje rastline Dariem Cortesejem & Kristijanom Tkalcem (BioTehna Lab) bomo preizkušali stare in nove oblike vzhodno ter zahodno azijskih fermentacij.

Zadali smo si dve nalogi:

Produkte tradicionalnih oblik fermentacij, med katere štejemo tempeh, mlečni in vodni kefir ter kimči, bomo aktivno uporabljali v kuhinji PIFcampa.

Drugi del fermentiranja se bo izvajal v obliki vsakodnevnih delavnic, kjer bomo sproti nabirali zelišča in testirali razne kombinacije. Lahko naredimo tempeh s koprivo? Koliko ljudi upa poizkusiti natto? Kakšen je jutranji kefir z divjimi sevi kvasovk? Kako dobre so palačinke iz naravno skisane mase?

Proces: Sestava inkubatorjev -> nabiranje zelišč -> fermentiranje -> degustiranje -> nabiranje zelišč -> fermentiranje -> degustiranje -> nabiranje zelišč -> fermentiranje -> degustiranje

Računalni(š)ki ljubitelji glasbe

Računalnike velikokrat uporabljamo za repetitivne naloge ali pa jim nalagamo gore primerov, da jih naučimo razlikovati med raznotermi situacijami. Kaj pa če bi jim poverili, da opravijo (del) ustvarjalnih nalog. Kaj pa če bi jim naložili, da izdelajo novo in edinstveno glasbo?

Eden od načinov kako priti do tega je, če imitiramo naravo (po Darwinu). Glasbene komade lahko razumemo kot posameznike, ki se lahko mešajo, mutirajo in tekmujejo v navdihovanju naših ušes. V tej igri ni “najboljše” muzike, ampak nas zanima najbolj “drugačna”.

Na koncu, na Odprti Soboti, bo ta evoulcijski proces usmerjan s strani publike, tako da bo ustrezal njihovim željam.

Avtor ideje Nicolas Toussaint pa o sami evoluciji projekta pove naslednje:

“Na začetku bi vam rad predstavil zabavne primere tega kako deluje evolucijski algoritem. Nato lahko začnemo z enostavnim projektom in se začnemo igrati z njim. Po tem ko usvojimo osnove, ga lahko naredimo kolikor hočemo zapletenega. Z namenom, da ga lahko naredimo bolj zanimivega, lahko prediskutiramo številne gradnike projekta. Lahko celo dodamo nek del, kar tako, samo zaradi njega samega. Med temami so: najboljši način reprezentacije glasbenega komada, osnovni gradniki, s katerimi želimo začeti, kako jih postavimo skupaj, genialni načini kako opredeliti različnost(i) glasb, raznoteri načini modifikacije in uglaševanja muzike.”

Sinti v divjini z Bastl Instruments

Na PIFcamp se ponovno vrača Václav Peloušek, ustanovitelj kolektiva Bastl Instruments. Preverite katere vsebine ima v mislih!

“Letos bi se na PIFu rad osredotočil na izdelovanje zelo enostavnih vezij, ki nam lahko pomagajo prevesti kakršnokoli informacijo iz okolja v uporabne signale za sinte. Prejšnja leta je bil Eurorack modul Sense glavno orodje za te prevode – bodisi iz elektronskih tekstilij (spomnite se čarobnih čevljev) ali drugih naravnih kontaktov in senzorjev (nastop Hanne, Mike, Andyja in drugih). Takšna vezja lahko z uporabo ojačevalnikov ali enostavnih mikro kontrolerjev izdelamo zelo enostavno – tokrat delujočih na baterije. Baterijsko/USB/sončno napajanimi sinti (te že imamo: Kastle, Softpop, Nature synth …) in senzorski vmesnik nam bodo omogočili izdelavo sofisticiranih sint instalacij v divjini.

Lani sem bil res zadovoljen z enostavnostjo povezovanja drugih projektov in skupin s pomočjo Sense modula, in tako sem si letos zamislil izdelati različico, ki bi se napajala prek mini USBja. Mogoče mi uspe s seboj prinesti nekaj prototipov.
Za tiste, ki nimajo nobenih sintov na baterije, lahko pripravim delavnico izdelovanja Kastla in nekaj teorije in prakse o tem kako prevesti upornost/male voltaže v uporabne kontrolne voltaže. Lahko imamo tudi en kratek uvod v modularno sintezo.
Zaradi romantičnega cilja, da bi bil čim dlje od računalnikov, bom prinesel še več sintov, inštrumentov in opreme. Lanski večerni jami so bili N O R I in bilo bi super, da bi nadaljevali s tem.”

Projekt hekanja rok s Hanno Perner-Wilson

“Kako čudovite naprave, ta orodja na koncu naših rok. Od kodiranja do kvačkanja, roke so naši vmesniki za delovanje v svetu.” Razmigajte prste z našo staro znanko Hanno Perner-Wilson in se pridružite projektu, kjer bomo hekali – DLANI!

Torej, jih poskusimo shekati in izvedeti več o teh mesenih aparatih?

Dodamo lahko senzorje, s katerimi je moč zaznavati proces našega delovanja in ustvarjanja. Lahko dodamo aktuatorje in z dlanem omogočamo nov način uporabe. Predvsem pa shekajmo naše roke z uporabo lokalnih in naravnih materialov – sešijmo listne rokavice, oblikujmo pinceto iz paličic, izdelajmo oklep iz lubja, dodajmo blazinico za bucike iz gob …

Več o Hanninem projektu lahko preverite tu.

Odprte prijave na PIFcamp 2018!

Prijave na četrto edicijo PIFcampa odprte. Končno!
Letos začnemo 5. avgusta na že znani lokaciji. Več informacij o letošnjih pogojih poiščite tu.

Potrdi svojo udeležbo do 13. maja, da prej ne zmanjka mest in da si zagotoviš cenejšo pristopnino.

In ne pozabite deliti te novice!