Simfonija srca (by Yanoosh)

Simfonija srca je projekt, ki se posveča raziskovanju interakcije človeškega srca z lastnim zvokom in različnimi podobami oz. njihovem vplivu na možganske valove in kardiovaskularni sistem.

Gre za projekt, pri katerem postavljam svoje srce v vlogo instrumenta, ki ga bom večkanalno vzorčil. S tem bom z raznimi modulacijami v živo ustvarjal avdio-vizualni nastop. Poleg tega bom uporabil tudi z arduinom povezan senzor utripa, ki bo sprožal vizualni del in določal tempo samplerja ter efektov oz. kompozicije.

Prostor futurizacije – izdelava prototipa

Prostor futurizacije je projekt Anne Sircova.

Ta potopitvena interaktivna instalacije je zamišljena kot ustvarjalni prostor, v katerem bo oseba fizično začutila kakšne vrste podob in asociacij prikliče beseda “futurizacija”. Arhitekturna konstrukcija, ki bo vplivala na človeško telo in čute, bo omogočila fizično občutenje nasprotij vgrajenih v sedanji čas in negotovosti, ki jih nosi prihodnost.

V času PIFcampa se nameravam osredotočiti na izdelavo prototipa in preizkus nekaterih elementov za končno instalacijo. Rada bi raziskala kako ustvariti interaktivni emocionalni prostor z uporabo vizualij, zvokov (in morda celo vonjav), da bo del instalacije poudaril določeno emocijo, drugi del pa povsem drugačne občutke.

Radikalno poslušanje (z J. M. Escalante)

Juan Manuel Escalante bo raziskoval preseke med terenskimi posnetki, mapiranjem, grafičnim prikazom in uporabo zvokov s pomočjo modularnih sintetizatorjev.

“Moj načrt je posneti raznotere zvoke na razičnih lokacijah in jih zmapirati v moji beležnici. Na podlagi teh zvokov bo oblikovan grafični prikaz, ki se ga bo dalo uporabljati kot orodje za prikaz zvokov v času. Zvoke bo mogoče predelati s pomočjo sintetizatorja (bodisi na campu ali pa doma), bodisi z OP-1 ali eurorack modularcem.

Rezultat bo (mogoče) deliti na spletnem interaktivnem zemljevidu, ki deluje v brskalniku. Nekaj podobnega projektu “Radical Listening” exploration.”

Wi-Fi pesniki in Hotspot ninje

Dmitry Morozov ::vtol:: bo svoj udeležbo na PIFcampu usmeril v različne uporabe mikročipa ESP8266, poceni Wi-Fi vmesnika s polnimi TCP/IP in mikro-kontrolnimi zmogljivostmi. Projekt bo potekal v treh fazah, od enostavne do najbolj zahtevne.


Prva faza
projekta se bo osredotočala na idelavo pesniških hot-spotov, avtonomnih naprav, ki distribuira Wi-Fi, brezžično omrežje, vidno vsakemu računalniku ali pametnemu telefonu. Naprava vsakih 10 sekund spremeni ime omrežja, tako da te izpisujejo posamezne vrstice pesmi slavnih poetov.

 

Cilj druge faze je ustvariti noro Wi-Fi napravo za spam SSID-jev. Nekaj podobnega tej.

 

V tretji fazi projekta bomo izdelovali napravo, s katero lahko ustvariš lastno omrežje, lasten chat … pravzaprav svoj lasten internet. Hot Ninja je multifunkcionalna mrežna naprava za avtonomno mestno rabo. Njen glavni namen je komunikacija in propagada prek Wi-Fi standarda, kot nekakšen hektivistični odgovor na svetovne oblasti, ki si v raznoterih državah skušajo pokoriti internet. Preizkušanje naprave v gorah bi moralo biti kar zanimivo.

Eolski artefakti

Aeolian Artefacts / Eolski artefakti, projekt udeleženca Juana Duarteja, sestoji iz zvočnih naprav, ki omogočajo izkušnjo obogatenega poslušanja vetra. Projekt se osredotoča na subtilne spremembe v zunanjem okolju – na veter občutljivi sistemi/senzorji beležijo smer in hitrost vetra, dobljeni podatki pa se uporabljajo kot iztočnice za tvorjenje generativnih zvočnih krajin.

 

 

Več o projektu najdete pa na povezavi.

Divja hrana ali kako shekati vsakdanjo prehrambeno oskrbo

Naš redni gost in strokovnjak za divje užitne rastline Dario Cortese bo znova prevetril naše prehranjevalne navade ter obogatil okuse letošnjega PIFcampa!

Večina divjih rastlin, ki rastejo po vsem svetu, je užitnih. Nekatere niso. Dobro je poznati obe vrsti.

Naša oskrba s hrano se je pred približno 10.000 leti začela drastično spreminjati, začenši s prihodom sestavin iz Bližnjega vzhoda, da velikih sprememb po tako imenovani industrijski revoluciji sploh ne omenjamo – še posebej pa sredi 20. stoletja – zato danes uživamo hrano, ki raste na policah v trgovinah, včasih tudi na domačem vrtu. Toda divja živila so še vedno okrog nas, veliko jih je. Lahko jih je pripravite na različne načine, v kombinaciji z gojeno hrano, za katero ne bi smeli porabiti preveč denarja, npr. stročnice, nekaj zrn, korenovke, krompir itd. Tudi maščobe so potrebne. Pa ščepec soli.

Na PIFcampu bomo poskušali ugotoviti, kakšen bi bil letni strošek obrokov hrane, kombinirane na zgoraj navedeni način. Toda denar v resnici ne šteje; kar je resnično pomembno sta izkušnja in spoznanje, da niste odvisni od industrijske preskrbe s hrano. Da energijskih učinkov divje hrane sploh ne omenjamo.

Materiali in orodja: užitne divje rastline so okoli nas, orodja smo mi. Lonci in ponve pa so vedno v kuhinji.

Svetlobnarava

Svetlobnarava je projekt, ki sta ga zasnovala udeleženca PIFcampovega hackatona Tamara Mihalič in Jure Vidmar. V naravnem okolju želita ustvariti prostor, kjer prisotnost in aktivnost udeležencev obudi magične skrivnosti soških gozdov. Žal še nista odkrila svojih nadnaravnih sposobnosti, zato bosta magijo v gozdu pričarala s tehnološkimi posegi, kot je integracija luči in senzorjev v naravno okolje. Na gozdni jasi bosta postavila omrežje svetil (svetlobnih rastlin, robo-kresničk ipd.), ki bodo oživele le ob interakciji z udeleženci.

Ena izmed interaktivnih točk bo Wi-Fi drevo, totem, ki sprosti svojo magijo le ob dovoljšnjem številu nanj povezanih ljudi. Druga je pepelnik, v katerem žareči ogorki pošiljajo svetlobne impulze v travnik. Tretja je gugalnica ali viseča mreža, ki z nihanjem ustvari valovanje in prebudi življenje v spečem gozdu. Idej imata veliko, a predvsem si želita ustvarjanja, povezovanja in interdisciplinarnega sodelovanja z ostalimi udeleženci PIFcampa. Hekajmo skupaj! :)

Secure Shell (z İpek Burçak & Eren İleri)

Secure Shell je samotna postojanka, [nekakšna] avtonomna instalacija, poskus javne umetnosti. Sestavljajo jo Raspberry Pi, brezžična dostopna točka na sončno energijo in zaslon z e-črnilom, poudarja pa introvertirano izkušnjo.

Introverti ali osebe, ki so občasno sramežljive, se v situacijah, v katere je vključeno večje število ljudi in zahtevajo višjo socialno spretnost, pogosto počutijo negotove. Secure Shell jim ponuja zatočišče, vsem udeležencem pa možnost samotnega počitka prek komunikacije z napravo na samotni lokaciji.

Instalacijo bomo zgradili v prvih dneh PIFcampa, poleg izdelave naprave pa bo proces vključeval tudi izgradnjo majhnih “lupini podobnih struktur” [IRL], s čimer jo bomo zaščiti pred vremenom ter udeležencem zagotovili varno in udobno izkušnjo. K sodelovanju pri gradnji terminala oz. instalacije bodo povabljeni vsi udeleženci PIFcampa.

V naslednjem koraku bomo Secure Shell namestili na oddaljeno lokacijo, po namestitvi pa bo dostopna in odprta za vse udeležence.

Udeleženci bodo do naprave lahko dostopali preko SSH protokola na njihovih pametnih telefonih ali prenosnih računalnikih (oz. preko kateri koli drugih napravah z brezžično povezavo in možnostjo SSH). Vnaprej določeni ukazi bodo sprožili naključne izhode na zaslonu, povezava udeležencev s Secure Shell pa bo temeljila na medsebojnem zaupanju, saj bodo do njega dostopali kot administratorji, zaradi česar bo Secure Shell hkrati tudi ranljiv in ga bo mogoče shekati. Umetniki bodo ustvarili / kurirali besedilne in likovne vsebine, ki bodo vidne na zaslonu.

Fermentacije z divjimi rastlinami

Z lokalnim strokovnjakom za užitne divje rastline Dariem Cortesejem & Kristijanom Tkalcem (BioTehna Lab) bomo preizkušali stare in nove oblike vzhodno ter zahodno azijskih fermentacij.

Zadali smo si dve nalogi:

Produkte tradicionalnih oblik fermentacij, med katere štejemo tempeh, mlečni in vodni kefir ter kimči, bomo aktivno uporabljali v kuhinji PIFcampa.

Drugi del fermentiranja se bo izvajal v obliki vsakodnevnih delavnic, kjer bomo sproti nabirali zelišča in testirali razne kombinacije. Lahko naredimo tempeh s koprivo? Koliko ljudi upa poizkusiti natto? Kakšen je jutranji kefir z divjimi sevi kvasovk? Kako dobre so palačinke iz naravno skisane mase?

Proces: Sestava inkubatorjev -> nabiranje zelišč -> fermentiranje -> degustiranje -> nabiranje zelišč -> fermentiranje -> degustiranje -> nabiranje zelišč -> fermentiranje -> degustiranje

Računalni(š)ki ljubitelji glasbe

Računalnike velikokrat uporabljamo za repetitivne naloge ali pa jim nalagamo gore primerov, da jih naučimo razlikovati med raznotermi situacijami. Kaj pa če bi jim poverili, da opravijo (del) ustvarjalnih nalog. Kaj pa če bi jim naložili, da izdelajo novo in edinstveno glasbo?

Eden od načinov kako priti do tega je, če imitiramo naravo (po Darwinu). Glasbene komade lahko razumemo kot posameznike, ki se lahko mešajo, mutirajo in tekmujejo v navdihovanju naših ušes. V tej igri ni “najboljše” muzike, ampak nas zanima najbolj “drugačna”.

Na koncu, na Odprti Soboti, bo ta evoulcijski proces usmerjan s strani publike, tako da bo ustrezal njihovim željam.

Avtor ideje Nicolas Toussaint pa o sami evoluciji projekta pove naslednje:

“Na začetku bi vam rad predstavil zabavne primere tega kako deluje evolucijski algoritem. Nato lahko začnemo z enostavnim projektom in se začnemo igrati z njim. Po tem ko usvojimo osnove, ga lahko naredimo kolikor hočemo zapletenega. Z namenom, da ga lahko naredimo bolj zanimivega, lahko prediskutiramo številne gradnike projekta. Lahko celo dodamo nek del, kar tako, samo zaradi njega samega. Med temami so: najboljši način reprezentacije glasbenega komada, osnovni gradniki, s katerimi želimo začeti, kako jih postavimo skupaj, genialni načini kako opredeliti različnost(i) glasb, raznoteri načini modifikacije in uglaševanja muzike.”