PIFcamp hackathon

Razvijamo in iščemo sveže projekte in koncepte, ki bi jih skupaj razvijali na letošnjem hekerskem taboru PIFcamp!

2. junij | 10.00 – 20.00 @ osmo/za, Slovenska 54, Ljubljana

V skladu s tematskimi usmeritvami na PIFcampu vsako leto podpremo nekatere skupnostne projekte, letos pa v okviru enodnevnega hackathona vsem bodočim PIFudeležencem ponujamo še možnost, da svojo idejo ali pa projekt v nastajanju konceptualno in tehnično zastavijo ter ga na PIFcampu tudi realizirajo.

Prednostno nas zanimajo projekti s področij:

  • e-tekstilij in nosljivih tehnologij,
  • DIY elektronike,
  • odprto-kodnih orodij za umetniško ustvarjanje (npr. mobilni laboratorij) in
  • bio-hackinga;

znotraj področij pa ni omejitev (instalacija, DIY kit, orodja za umetniško raziskovanje, AV performans, …). Na samem dogodku vam bodo v pomoč mentorji – Lenka Đorojević (konceptualna zasnova), Luka Frelih (programiranje), Kristijan Tkalec (živi sistemi in bio-hacking) in Staš Vrenko (DIY elektronika), na voljo pa orodje in laboratorijske kapacitete osmo/ze in Zavoda Kersnikova. Cilj hackathona ni realizacija končnih projektov, ampak v kreativnem okolju skupnosti ustvariti idejo/koncept projekta (prototip, konceptualni opis, skice, …)

PRIJAVA: Spletna prijavnica je dostopna tule: KLIK, prijave zbiramo do 22. maja! Hackathon je odprt tudi za tiste nadobudneže, ki jih takšno ustvarjanje zanima, nimate pa še izdelane lastne ideje. Ali pa imate idej preveč in se enostavno še ne morete odločiti zgolj za eno smer. Člane morebitnih vnaprej formiranih skupin prosimo, da se prijavijo posamično.

POGOJI SODELOVANJA: PIFcamp spodbuja aktivno udeležbo, prost pretok znanja, idej in izkušenj in medsebojno sodelovanje, zato bodo prednost imeli skupnostno naravnani in prosto-dostopni projekti. Udeležba na hackatonu je brezplačna, pogoj za podporo izbranemu projektu pa je udeležba nosilca (in plačana pristopnina po early bird ceni) na PIFcampu. Izbranemu projektu bo omogočena materialna podpora tekom tabora, samo-iniciativnemu in aktivnemu udeležencu pa tudi vsa tehnična in konceptualna pomoč.

Izbranim projektom ponujamo tudi možnost produkcije in sodelovanja z Zavodom Projekt Atol, Ljudmilo in/ali Zavodom Kersnikova v letu 2019. O upravičenosti podpore projektu in možni produkciji v letu 2019 bo odločala komisija, v kateri bo po en član iz vključenih organizacij.

V branje priporočamo:
Kaj je PIFcamp?
PIFcamp pristopi & rezultati

Za vsa dodatna vprašanja pa je tu pifcamp@ljudmila.org.

Bio-fermentirane Mate pijače

»Materva« je postala simbol kubanske diaspore in nostalgičnega odnosa do Kube pred Castrom. »Club Mate« je tipična in izjemno cenjena pijača, ki jo vidite v rokah večine post-fordističnih alternativnih inženirskih kultur (npr. hekerjev). »Nativa« pa je pijača, s katero je Coca-Cola naravnost pogorela na argentinskem trgu. Kar združuje te tri napitke je ideja, da bi slaven mate čaj gazirali in tako prodrli na trg z novimi gaziranimi energijskimi pijačami, znanimi kot gasiosas de mate.

Rosen Ivanov v svojem projektu izhaja iz strasti do grma z latinskim imenom ilex paraguariensis, ki ga imenujemo tudi yerba mate, njegove tradicionalne rabe ter z njim povezane socialne zgodovine. Potem, ko je v hackerspacu v Barceloni delal na svoji verziji gazirane pijače na osnovi te rastline, se je odločil, da preizkusiveč različnih metod naravnega gaziranja, s katerimi bo ustvarila tradicionalno gazirano pijačo iz čaja.

Vabljeni, da se mu v prvih dneh tabora pridružite pri raziskovanju različnih načinov, kako bi ogljikov dioksid, ki nastane pri fermentaciji, lahko uporabili za stvaritev gaziranih pijač. V postopku namerava uporabiti naslednje kulture, a tudi vse druge metode, so zelo dobrodošle: divje kvasovke, sirotka, vodni kefir in kombuča.

Senzorji za branje okolja

Photo by Hana Josić.

Pod mentorstvom Kristijan Tkalca iz BioTehne se bodo udeleženci poglobili v zbirko senzorjev in s pomočjo Arduino mikrokontrolerjev sestavili nove naprave, s katerimi bodo lažje zaznavali okolico. Delavnica je odprta za vse nadobudne raziskovalce, ki se želijo spoznati z osnovami programiranja in uporabo Arduina ter senzorjev. Cilj je narediti čim bolj zanimive male raziskovalne naprave, s katerimi bo moč spremljali, kakšna je temperatura, vlaga, UV index, koliko je CO2 etc. Najbolj zanimivi primerki se bodo v soboto predelali v delavnico za otroke.

Preparirana vezja

Projekt Preparirana vezja Staša Vrenka temelji na kreativnem in individualiziranem spoznavanju temeljnih principov povezovanja ter spajanja zvočnih vezij. Udeleženci se bodo tekom praktičnih predstavitev spoznali s koncepti ne-linearnega feedbacka, logičnih vezij, circuit bendanja in fizičnega procesiranja zvoka.

V začetnem delu projekta bo moč izdelati kit prototipa elektroakustičnega instrumenta in orodja za fizično manipulacijo zvoka Soda v0.5.

Gre za semi-modularni instrument z več vhodi in izhodi, ki omogočajo poseg v samo signalno pot vezja. Potek tega signala se prične z jack inputom, v katerega je vklopljen npr. kontaktni mikrofon, kitarski magnet, synth, itd. Signal je nato poljubno ojačan, filtriran ipd., zatem pa preide v voltage controlled oscillator (VCO), ki ga glede na razpon njegove amplitude v živo spreminja v valovanje poševne oblike (ramp waveform). Signal se nato na izhodni stopnji vezja fizično manifestira skozi linijski izhod in notranji power amplifier, ki poganja zvočnik.

Temu bodo nato v drugem delu, sledeč lastnim glasbenim/zvočnim preferencam, dodajali razna zunanja vezja in fizične kontrapcije za oblikovanje zvoka.

Postopki širitve formalnih in posledično funkcijskih lastnosti osnovnega instrumenta bodo tako služili kot možnost nadaljnjega individualiziranje instrumentov in zvočil.

Napad piezo mikrofonov na integrirana vezja!

Ste kdaj spraševali, kako piezo uporabiti na vašem DIY sintetizatorju zvoka? Recimo kot sprožilec za envelope generator ali impulz v resonančnem low-pass filtru? Če o kontaktnih mikrofonih razmišljate modularno, vas bo pričujoči projekta Antona Prykhodka zagotovo zanimal.

Elektrika kontaktnega mikrofona je namenjena pretvorbi, je medij med elektronskim in akustičnim območjem. To pomeni, da lahko piezo disk pobira zunanje vibracije, hkrati pa tudi sam vibrira kot običajen zvočnik. Ko se obe funkciji združita, torej ko piezo preko drugega mikrofona posluša svoj lasten električni signal, dobimo povratno zanko, ki ni nič drugega kot oscilator.

Kontaktni mikrofon nam hkrati omogoča graditi procesne enote iz trdnih materialov. Spremenite slinky v spring reverb efekt, spremenite zmečkano plastično ohišje v band-pass filter, ojačajte nizke zvoke z balonskim izenačevalcem ali dopustite, da piezo sam s svojim visokonapetostnim izhodnim signalom poganja op amp overdrive enoto.

Avtor projekta Anton Prykhodko obljublja obilico kontaktnih mikrofonov, s katerimi bo moč raziskati interakcijo med elektronskimi in piezoelektričnimi vezji. Da boste lahko izkusili vse škripe in poke, bo zvočne module priklopil v matrix mešalko z več izhodi in feedback kanali.

P/i\Fcamp sončna elektrarna

Cilj projekta Staše Guček bo ustvariti čim manjšo, vendar zmogljivo in prenosljivo sončno elektrarno iz rastlin za noise navdušence, pohodnike in hekerje. P/i\Fcamp sončna elektrarna bo lahko napajala mikrokontroler, LED diode ali morda celo manjši synth, theremin za nojzanje v gozdu ali v gorah.

Našo baterijo bo predstavljala Rastlinsko-mikrobna gorivna celica (P_lant oz. Microbial F_uel C_ell) – vir električne energije, ki bo s pomočjo pretvornika napetosti napajala druge naprave.

Najprej se bomo podali v podrastje gozdov doline reke Soče in pobrskali za mahom, rastlinami in primerno prstjo, ki nam bodo služili kot osnova za mikrobno gorivno celico. Ta predstavlja eno od alternativnih virov energije, ki proizvaja električno energijo z razkrojem organskih snovi. Rastline namreč ustvarjajo več glukoze, kot jo potrebujejo, ostanek pa odvržeazjo v prst, ki obkroža korenine; mikrobna gorivna celica lahko z elektrodami odpadne elektrone ulovi.  

V naslednji fazi bomo sestavili preprost pretvornik napetosti, s katerim bomo lahko dobili dovolj električne energije za napajanje mikrokontrolerjev, ki jih bomo programirali z Arduinom v naslednjem koraku pokaži-kaj-znaš. Interaktivna sončna elektrarna bo lahko občutljiva na dotik, ali pa jo bomo izkoristili za napajanje synthov in drugih inštrumentov.

Zadnji del bo namenjen optimiziranju, da bo P/i\Fcamp sončna elektrarna nosljiva in prenosljiva (ter se odpravili proti Baškem Grintovcu in zanojzali na samem vrhu, nad 2.000 m nadmorske višine).

Osciloskopiranje z Bernhardom Rasingerjem

Z željo po igrivem povezovanju modularnih sintetizatorskih vezij, osciloskopov in laserjev se PIFcampu letos prvič pridružuje Bernhard Rasinger.

Vabljeni na osnovni trening uporabe analognega osciloskopa, ki je odličen za vizualizacijo zvokov in drugih električnih signalov v realnem času. S pomočjo osciloskopa namreč lahko vizualizirate in opazujete obnašanja električnih arhitektur in uživate v poetični magiji in lepoti elektronskega labirinta.
Ko se boste z njim enkrat dobro spoznali in boste že povsem zamotani v vozlišče kablov, bo čas, da elektrone spustite z vajeti. Ples signalov vas bo odpeljal na potovanje, na katerem bodo vaši sopotniki sinusni, trikotni in kvadratni valovi. Osciloskop vam bo pripovedoval zgodbe o vezjih, v katera drezate.

Bernhardov osebni cilj na taboru bo sicer shekati in prilagoditi obstoječa vezja ter tako izboljšati njihov performativni besedni zaklad. Obetajo pa se tudi nenavadno hipnotični laserski avdio-vizualni nastopi in skupinske laserske improvizacije!

DIY mapiranje iz zraka s Cindy Regalado

Na delavnici, ki bo sestavljena iz dveh delov, se bodo udeleženci spoznali z umetnostjo in znanostjo DIY terenskega mapiranja s posnetki iz zraka, ki jih bodo posneli s pomočjo zmaja. Poleg praktičnega znanja kako spuščanti zmaja, se bodo spoznali s tehnikami mapiranja določenega terena, kako s programom MapKnitter.org posnetke iz zraka sestaviti skupaj ter kako jih interpretirati in uporabiti. Predstavljeni pa bodo tudi drugi primeri DIY mapiranja, ki jih po svetu izvaja skupnost Public Laboratory for Open Technology & Science.

Analiza vegetacijskih indeksov NDVI na zračni fotografiji Regent’s Parka (London, Velika Britanija), ki je bila zajeta z metodo bližnje infrardeče spektroskopije (NIR). Toplejše barve predstavljajo bujnejšo rast.

Prvi del delavnice se bo osredotočal na snemanje fotografij okoliškega terena iz ptičje perspektive s pomočjo zmajev. Za zbiranje podatkov o zdravju rastja se bo uporabljala tako navadna kot DIY infrardeča kamera. Predhodno znanje ni potrebno! Obvezna oprema: vetrovka; sončna očala (veliko bo gledanja v nebo); sončno kremo in/ali pokrivalo (ki ne bo odletelo!); plastenko vode; zvezek in kamero (tudi tista na mobilcu ustreza). Poljubno lahko prinesete tudi SD kartico za zbiranje fotografij. 

V drugem delu delavnice pa bodo udeleženci fotografije, ki smo jih zbrali v prvem delu delavnice, zložili skupaj in jih interpretirali. Obvezna oprema: laptop.

Delavnico bo vodila Cindy Regalado, članica skupnosti Public Laboratory for Open Technology & Science, ki razvija in skrbi za uveljavitev odprtokodnih orodij za okoljevarstveno raziskovanje in preiskovanje. Odprta skupnost, v kateri delujejo posamezniki iz celega sveta, je usmerjena v ustvarjanje eksperimentalnih prostodostopnih orodij in mreženje lokalnih skupin. Ustvarili so tudi odprt arhiv, v katerem je moč najti veliko odprtokodne programske opreme za različne vrste mapiranja in merjenje spektralnih analiz. Njihova platforma publiclab.org sicer služi tudi za sklepanje morebitnih sodelovanj, pridobivanje praktičnega znanja ter organizacijskih kapacitet.

Shekaj svojo prehrano!

Torej, pravijo nam, da najboljša hrana raste na policah v superhiperultramegamarketih, kajne? In da je eko/bio/organsko hrana najboljša? No, vse ostalo, česar nam ne povejo, je: dobesedno obkoljeni smo s prehrambeno celostnimi in užitnimi divjimi rastlinami, ki se jih da pripraviti na številne načine, a velja pravilo, da je najboljša priprava vedno najbolj preprosta. Tokrat bomo ščurke, larve in druge žuželke pustili za sabo (mimogrede, bolj ali manj so užitni) ter se posvetili divji zelenjavi in zeliščem.

 

Naš cilj se bo pobliže spoznati z rastlinami, pa naj bodo te užitne ali ne (vse strupene so izjemno zdravilne, a med njihovim zdravilnim učinkom in strupenostjo je tanka meja), saj smo jim všeč in imajo zato tako zelo rade, če jih pojemo.

 

Je kdo omenil rdečo mušnico in volčjo česnjo? Omenili bomo nekaj primerov nedavne uporabe teh šamanskih psihoaktivnih substanc starega sveta, ki so se zgodili nedaleč stran od PIFbaze.

 

 

Projekt bo vodil (oz. se vsaj trudil) Dario Cortese, agrikulturni disident in ponosni vodja pasjega krdela. V življenju je našel dovolj časa, da je o temi napisal tudi nekaj knjig.