Modularni sinti, ojačevalci in večerni koncerti!

Václav Peloušek, soustanovitelj kolektiva BASTL Instruments, bo na letošnjem PIFcampu svoj fokus smeril v razvoj različnih prototipov, vezanih na uporabo modularih orodij za zvočno sintezo.

Z uporabo obstoječih orodij iz obširne BASTL zbirke, ki senzorične vhode (input) iz realnega sveta prevajajo v motorične, zvočne in svetlobe izhode (output), je ustvarjanje in preoblikovanje takšnih modularnih ekosistemov namreč precej preprosta stvar.

Glavni cilj projekta bo tako, za razliko od spopadanja s tehnološkimi preprekami v izumljanju novih orodij, v celoti usmerjen v izkoriščanje potencialov obstoječih modularnih synth orodij, ki že sami po sebi zagotavljajo izjemno prilagodljivost, s čimer je je Vaclav ukvarjal že v svojem magistrskem delu.

Poleg uvodnih predavanj o delovanju op-ampov (operacijskim ojačevalcev) in branje shematik analognih sintov pa Vaclav obljublja tudi več jam sessionov!

Luka Frelih: Hektivirana odzivna mreža

Hektivirana odzivna mreža bo zajemala signale iz fizičnega sveta PIFcampa in sodelujočih osebkov, skozi v živo kodirane skripte nanje reagirala in jih nazaj v kamp servirala skozi zaslone in kinetične skulpture. Fizične vhodne in izhodne naprave, ki govorijo protokol OSC, bodo povezane preko Noise Make-up Language-a (NML), spletnega mostička za živo kodiranje, in oblikovale še kako živo, pulzirajočo in rastočo mrežo, ki naseljuje samo mesto kampa, njegove računalnike in brskalnike ter seveda misli in telesa udeležencev.

hektiviranaNadaljevali bomo lani začeto in izdelali še več vhodnih in izhodnih modulov, zasnovanih na idejah iz kinetičnih skulptur, DIY in otroške robotike, modularnih sintetizatorjev in prečudovitega naravnega okolja. Preproste potenciometre, servo motorje in mikrokontrolerje, lepilo in palice bomo sestavili v nosilce abstraktne ekspresije, ki bodo zmožni spremeniti poteze v številke in spet nazaj. Letos bomo iskali tudi dobre načine za povezavo zvokov iz drugih projektov v mrežo, morda pa celo uspemo mreži sami dati zvok in glas. Pridruži se!

Še več PIFprojektov!

Hannah Perner-Wilson: Nosljivi studio (A Wearable Studio Practice)

Hannah Perner-Wilson se ukvarja s projektom A Wearable Studio Practice že od leta 2015. Cilj projekta je zapakirati tipični elektronski tekstilni studio v niz prenosnih predmetov, ki so lahko nošeni na telesu. S tem ko omogočajo funkcionalnosti, ki so drugače značilne za statično pohištvo in arhitekturno infrastrukturo studija oziroma laboratorija, te predmeti električnemu inžinirju omogočajo, da pri izvajanju svoje dejavnosti postane nomad.

hannah

Čas je že, da električni inžinirji postanejo mobilni v svoji dejavnosti. Ne gre zgolj zato, da so elektronske komponente vse manjše in manjše, temveč je tudi večina orodij, ki so v rabi pri električnem inžiniringu (napajalniki, multimetri osciloskopi, … ), postalo bolj kompaktnih in prenosnih. Veliko dejavnosti, ki so tesno povezane s strojno opremo, kot so programska oprema/programiranje ter CAD/oblikovanje je povsem osvobojenih statične infrastrukture, kajti prenosni računalniki – njihova primarna orodja – so zmogljivi in lahki. Skupinski prostori in FabLabi ponujajo začasne delovne prostore po celem svetu. Prav tako obstaja splošno zavedanje o prednostih lokalne produkcije in krajevno-značilnega razvoja.

Več o projektu pa tule.

Alexander Zaklynsky: Hekanje glasbenih vilic

forkNa PIFcampa bom nadaljeval z delom na projektu, ki ga že razvijam v sklopu svojega magistrskega študija na Royal Academy of Art v Haagu na Nizozemskem. Prinesel bom nekaj kosov glasbenih vilic iz aluminija in modularnih elektronskih vezij, ki jih trenutno izdelujem pri kolektivu Bastl Instruments v Brnu. Moj cilj je izdelati nekaj naprav za aktivacijo glasbenih vilic in za manipulacijo zvoka pri skladanju interaktivnih zvočnih pokrajin. Drugi del mojega ustvarjanja pa bo usmerjen v raziskovanje naravnih zvočnih pokrajinih, pri čemer bi bodo v pomoč tudi različni DIY mikrofoni in hidrofoni. Predvsem pa si na PIFcampu želim razširiti znanje ter videti kako se bodo posledično razvile moje ideje.

Mary Maggic in Pippo Pruscha: Odprtokodni Estrogen

estrogenProjekt Odprtokodni Estrogen raziskuje različne načine s katerimi estrogen vpliva na molekularno kolonizacijo v naših družbi, telesih in v ekosistemih. Estrogen je najstarejši spolni hormon. Zaradi tega mutagenetski učinki okoljskega (xeno) estrogena delujejo moteče na vse živalske vrste, vključno s človekom. Kot odziv na našo kolektivno mutagenezo (odtujevanje), projekt skozi DIY/DIWO protokole heka vpliv estrogena kot načina za zaznavanje in izločanje teha “počasnega nasilja”.

Živi in neživi ritmi dua Interspecifics

human_nonhuman

Potopite se v bio-hekanje in eksperimentalno sonifikacijo s Palomo Lopez in Leslie Garcio a.k.a. Interspecifics!

“Materija in sevanje obstajata le skozi in v ritmu.”
(Lúcio Alberto Pinheiro dos Santos)

Analiza ritma

Ritem se prisoten povsod, kjer prihaja do interakciji med prostorom, časom in porabo energijo. Zaradi tega razumeti ritem, tako v kompleksnosti glasbe, kot tudi v sami naravi zvoka, pomeni razumeti tudi frekvence, ki oblikujejo človeško izkušnjo časa-prostora ter prežemajo vsakdanje življenje.

Laboratorij

V sklopu pet dni trajajočega laboratorijskega sodelovanja bomo skupaj raziskovali in delali na:

  • Zbiranju vzorcev vode in usedlin iz različnih delov obale reke Soče ter rastlinskih vzorcev iz gozda v Trenti
  • Merjenju naših možganskih valovanj ob izpostavljanju različnim okoljskim dražljajem
  • Izdelavi mikrobske energijske celice in Teensyjevega ojačevalca signala
  • Kultivaciji in spremljanju rasti neverjetne sluzaste plesni Physarum Polycephalum
  • Uporabi Processing in Pure Data metod za spremljanje bioelektričnih signalov ter uporabi Open Computer Vision za analizo gibanja mikroorganizmov pod mikroskopom
  • Proizvajanju zvoka iz vsega tega ter razumevanju različnih vzorcev znotraj organizmov in bioloških okolj

microhom2

Koncert

microhomKo izdelamo naša orodja se bomo spustili v skupno glasbeno improvizacijo s katero bomo poskusili sestaviti ritme in zvoke, ki izvirajo iz nabranih mikroorganizmov. Rezultat bo predstavljen kot živi nastop v zaključku tedna.

Sodelujoči prinesite s seboj:

  • Osebni računalnik
  • Audio vmesnik (ni obvezno)
  • MIDI ali Volt-controlled Synth (ni obvezno)

Dejavnosti tekom tedna:

1. dan

  • Nekaj teorije vibracije in sonifikacije
  • Meritve človeških možganskih signalov / pozitivno/negativno/nevtralna vaja
  • Možgani in muzika
  • Vzreja Physaruma

2. dan

  • Rečne pustolovščine nabiranja vodnih vzorcev
  • Izdelava mikrobske energijske celice in sonifikacija
  • Nekaj teorije o bakterijah, ki proizvajajo energijo
  • Spremljanje rasti Physaruma

3. dan

  • Gozdna pustolovščina nabiranja rastlinskih vzorcev in presadkov
  • Izdelava Pulsum Planta(e) kompleta in sonifikacija
  • Nekaj teorije o Neverjetnem skrivnem življenju rastlin
  • Nadaljnje spremljanje rasti Physaruma

4. dan

  • Sonifikacija Physaruma
  • Nekaj teorije o rasti in inteligenci sluzastih plesni
  • Skupinska improvizacija

5. in 6. dan

  • Skupinska improvizacija in koncert

Dinoflagellate na PIFcampu!

projekt Dinoflagelate
http://www.livescience.com/19318-bioluminescent-light-organisms.html
Projekt, ki si ga je zamislil Jože Špehar, zaobjema uporabo majhnih živih bitij – alg s posebnimi sposobnostmi, ki na motnje v tekočini, v kateri živijo, odgovorijo s signalom v obliki oddane svetlobe. Ta prav posebna vrsta alg, ki živi v izobilju le v nekaterih morjih sveta, spada v skupino Dinoflagellate. Bistvo projekta je opazovanje tega fenomena skozi ustvarjanje različnih vrst motenj, kot so zračni mehurčki, kapljice ali curki tekočine in zajemanje nastalega svetlobnega dogajanja v objektiv fotoaparata ali kamere.

 

Delo se lahko v grobem razdeli na tri sklope:

 

  • Izdelavo priprav, ki bodo spuščale zračne mehurčke različnih velikosti in oblik (premer mehurčka, ki je dovolj velik, da alge zasvetijo je že cca. 0.5mm, oblika mehurčkov je lahko v obliki sfere ali obroča, spuščajo se lahko tudi oblaki mehurčkov). Prav tako bi se lahko delalo na pripravah za ostale vrste motenj, tu je le potrebno uporabiti domišljijo.
  • Predelavo ali “hekanje” prožilca za fotoaparat. Fotoaparat bo postavljen na trinožnem podstavku, slikanje pa bo sproženo preko žice, z namenom, da dobimo čim bolj mirno sliko. Signal za slikanje bo namesto iz gumba na običajnem prožilcu prišel iz zato posebej izdelanega vezja, katerega glavni člen bo svetlobni senzor, ki je občutljiv na svetlobo, ki jo alge oddajajo v vzburjenem stanju.
  • Pripravo posode, v kateri bodo alge med “eksperimenti”, in objektov, ki bodo v kontaktu s kulturo alg – to pomeni sterilizacijo v vreli vodi in odstranjevanje ostankov mila oziroma kemikalij.

PIFprojekt #3: Michael Page in delavnica prototipiranja!

soldering

Faza, ki se ji pri izdelavi česarkoli ne moremo ogniti, je prototipiranje, torej fizična različica čačk in kracv naši beležnici. Ta faza je lahko povsem zabavna in/ali zoprna! Delavnica bo priložnost za prikaz in pogovor o različnih tehnikah prototipiranja (razvozlavanje načrtov, uporaba breadboardov, proto plošč in načrtovanje tiskanih vezij) in hkrati priložnost spoznati različne strategije za oceno uspešnosti našega prototipa.

In ko ta faza osvojena, se bomo morda čutili dovolj pogumne, da bomo sprejeli

SKRIVNOSTNI MIKROČIP IZZIV!

… iz pravljične »vreče trenutno neizpolnjenih možnosti« boste izbrali prašen in star mikročip. Vaša misija je raziskati, kaj ta čip zmore ter nato oblikovati in zgraditi napravo (po možnosti z zvočno uporabnostjo, a ne nujno). Morda boste zagrabili nekaj z očitno rabo, npr. 555 za oscilator. Morda pa naletite na nekaj strašansko dolgočasnega, s čimer se boste morali spustiti v boj, ter iz njega napraviti nekaj zabavnega. Uporabite lahko kakršnekoli komponente, toda čip, ki ga izberete mora izvajati glavno operacijo naprave. In če si dovolj teh majhnih silikonskih embrijev izbori svojo pot v življenje, jih lahko zberemo skupaj in iz njih napravimo ekscentrični sistem ala Stanley Lunetta. Ob tem se bomo naučili marsičesa o prototipiranju in kako delujejo različni čipi.

Michael meni, da bi bil izziv še bolj časten, če bi na PIFcamp mikročipi prišli iz najbolj vlažnih kotov najbolj čudnih svetovnih delavnic in tako ne bo nič narobe, če si vzamete nekaj časa in sežete globoko v svojo kramo po tista logična vezja, ki jih nikoli niste uporabili, op-ampe, ali karkoli mislite, da bi znalo biti zabavno. In, da! Najbolj inovativna naprava bo nagrajena.

Prosim, stopite ven z Dariem Cortesejem!

11800090_1031555180190685_5282309064512031619_n

Globoko zabresti v prehrambeno znanost pomeni zaiti v divjino. Šele dve ali tri tisočletja, še natančneje pa zadnje stoletje, gojimo precej več kot potrebujemo in ne kaže, da se bo ta rast ustavila. Že če pomislimo na vse IT možnosti razvoja… toliko jih je, da praktično požirajo same sebe. Da torej ne bi stradali za mizo, ki se šibi z dobrotami, je modro stopiti ven. Ali, če uporabimo besede Douglasa Adamsa: Prosim, stopite ven! To je pozdrav, s katerim vas bomo pozdravili ob pričetku letošnje PIFavanture.

Slogan Prosim, stopite ven! Naj služi kot uvod v nabiralne ekspedicije v okolici vasi Soča, kjer bomo nabirali užitno divjo zelenjavo, divja zelišča, divje sadeže in jih kasneje pripravljali na preproste, a za marsikoga najbrž nenavadne načine. Ti nabiralniški pohodi bodo hkrati predstavljali vstopno točko do prehrambenih, zgodovinskih, ekonomskih in drugih vidikov, ki se vežejo na (divjo) hrano. Ob zaključku PIFcampa boste udeleženci imeli precej dobro predstavo o tem, kaj hrana je in kaj ni. In morda je dobro, da veste že zdaj: večina, kar mislimo, da hrana je, ni.

Prosim, stopite ven! oznanja Dario Cortese, neodvisni raziskovalec divje prehrane in avtor številnih knjig o nabiralništvu le-te.

Bastl Instruments in Casper Electronics združijo moči za prvi letošnji PIFprojekt!

peter_vaclav

Peter Edwards (Casper Electronics) in Václav Peloušek (Bastl Instruments) bosta združila moči in posebej za PIFcamp modularno sintezo iz studia prenesla v Triglavski narodni park. Projekt bo udeležencem omogočil dostop do preprostih, a izjemno zmogljivih gradnikov za izgradnjo interaktivnih sistemov, s katerimi lahko nadzirate zvok, svetlobo, motorje itd. Soustvarjalci projekta se bodo naučili osnov analognega in digitalnega inženiringa, ustvarjali unikatne vmesnike ter pridobili izkušnje, ki jih je zlahka deliti z drugimi ter integrirati v PIFskupnost.

Cilj združenih delavnic je ponuditi preproste, a robustne (in poceni!) gradnike, s katerimi lahko elektroniko povežete z zunanjim svetom. Na eni strani se bomo spoznavali z vhodnimi prilagoditvami za raznovrstne senzorje, na drugi pa z motorji in fizičnimi aktuatorji, s katerimi bomo prilagajali fizični svet. Vsi vmesniki so lahko oblikovani po metodologiji modularne sinteze, saj vsi gradniki za skupni jezik uporabljajo CV (control voltage). Za povezovanje bomo uporabili elektronske breadboarde, ki bodo služili za konfiguracijo internih povezav, hkrati pa bodo nudili mehansko osnovo za tvorjenje masivnih predmetov.

Čez teden bosta Václav in Peter udeležencem pomagala izgraditi funkcionalne sisteme, hkrati pa bosta organizirala tudi nekaj skupinskih vaj in odprtih predavanj na temo osnov električne teorije in programiranja. Vaclav se bo pri delu osredotočil bolj na izgradnjo mehanskih sekvencerjev, s katerimi bo poganjal glasbena vezja (rečni, vetrovni sekvencer itd.). Peter pa se bo posvetil glasbeni rabi funkcionalnih sistemov, a bi hkrati bi rad raziskal tudi, kako svetlobne in elektromehanske objekti lahko uporabimo pri oblikovanju AV instalacij.

Ker bomo gradili na breadboardih, bo projekt zlahka povezljiv z drugimi projekti na PIFcampu in odlično bo videti, kako se projekt lahko integrira v širšo PIFskupnost.

Še en projekt za DIY PIF avdiofile!

Še en domač udeleženec kampa bo Werner Machleidt, ki se bo z drugimi lotil izdelave bluetooth zvočnikov z analognim vhodom, možnostjo polnjenja telefona, domačega polnjenja z akkusom, suho/mokro efekt mašino ter drugimi možnostmi za manipuliranje zvoka, vse to pa bo poganjala energija iz sončnih celic.

F1RH12YI7MXP1L7.LARGE

Posadimo PIFcamp spletno drevo!

Projekt Tomaža Strgarja, diplomanta FER in podiplomskega študenta FF, ki razvija alternativne principe prikazovanja in organizacije vsebin na spletu, obnavlja in izdeluje manjše kose lesenega pohištva ter še marsikaj, prevprašuje temelje sodobnih tendenc razvoja spleta, tehnologij in družb nasploh.

»Web 3.Tree«

trie

Teoretski del bo zajemal predvsem hekanje koncepcij spletne bodočnosti, ki se zbirajo pod geslom »Web 3.0«. Govorili bomo o produkciji spletnih orodij in tehnologij, inteligenci strojev in ljudi, pomenih semantičnega spleta in organizacije vsebin ter vizijah kot so inteligentna omrežja inteligentnih strojev. V diskusije bomo po potrebi priklicali Descartesa, Darwina, Turinga, Huxleya, Hegla in druge duhove, z obiski zainteresiranih sodelavcev drugih PIF projektov pa bomo pridobivali ideje in material za oblikovanje PIF spletnega drevesa.

Praktično bomo izvedli radikalen rez v temelje sodobne estetike spleta. Spletna stran ne bo več svitek, pač pa bo – kot kak ulični plakat – vedno vidna v celoti; interaktivni elementi bodo na klik odprli novo stran z enakimi lastnostmi. S kombinirano rabo standardnih in nestandardnih orodij bomo posadili PIF spletno drevo, ki bo delovalo nekako tako. Vabljeni k sodelovanju!