Kategorija: Udeleženci

Najavljamo drugo virtualno PIFdelavnico, kjer se lahko pod vodstvom Maggie Kane aka Streetcat.media, in s pomočjo Lovrenca Košenine (Rampa Lab), spoznate z načeli interaktivnega pripovedništva v procesu razvijanja video iger.

O DELAVNICI

Udeleženci delavnice se bodo spoznali z osnovnimi načeli narativnega oblikovanja videoiger. Namen delavnice je preko različnih kreativnih pristopov zaobjeti principe razvijanja video iger in naracije, ki omogoča izdelavo privlačnih zgodb!

ČASOVNICA

*Temeljit opis delavnica je dostopen tule*

1. dan: Narativni pristopi v video igrah
Sreda, 5. avgust, ob 17.00

Udeleženci bodo izdelali interaktivno spletno zgodbo/video igro, ki v določenem časovnem okvirju zajame in dokumentira senzorične elemente (predvsem zvok) določenega okolja.

Maggie bo ob koncu delavnice predstavila različne primere video iger in načela pripovednega oblikovanja, udeleženci pa bodo prejeli delovni list, s pomočjo katerega bodo lahko definirali svojo video igro in narativne elemente za realizacijo svoje lastne interaktivne zgodbe.

2. dan: Interaktivne narativne platforme
Četrtek, 6. avgust, ob 19.00

Vsak udeleženec na osnovi igričarskih in pripovednih elementov iz svoje skice ustvari preprosto interaktivno igro. V nadaljevanju sledi snemanje zvokov in implementacija zvočnih posnetkov v sistem za izdelavo zgodb na platformi BITSY’s.

Udeleženci nato na dvodnevnem igričarskem jam sessionu, ki se konča v soboto, 8. avgusta opoldne, svojo igro dokončajo. Ves ta čas se lahko za vsa vprašanja in pomoč obrnejo tudi Maggie (hello@streetcat.media). Vsi projekti bodo ob koncu dostopni na platformi PIFcamp Itch.io.

PRIJAVA

Udeležba na delavnici je brezplačna. Število mest je omejeno, zato je obvezna prijava na pifcamp@ljudmila.org.

Projekt μπA (micropia) vizualnega dvojca BEAM TEAM (Stella Ivšek in Anja Romih) je eksperiment v raziskovanju korelacije svetlobe (video projekcije, produkcija video materiala) in dinamike vodne površine v odnosu zvoka (vplivi zvočnih frekvenc na vodno površino). Pri projektu sodeluje tudi Črt Trkman (zvočno oblikovanje).

Na PIFcampu se bova osredotočali na produkcijo video materiala, ki bazira na posnetkih pridobljenih s pomočjo digitalnega mikroskopa. Posnetke naravnih struktur in organizmov  bova modificirali in jih projicirali nazaj na naravne površine. Projekt želiva v obliki simulacije naravnega okolja realizirati tudi v galerijskem prostoru v osmo/zi. Instalacija bi vsebovala mapirano video projekcijo na objekte prinešene iz naravnega okolja in odboj svetlobe na vodno površino, katere strukturo spreminjajo zvočne frekvence moduliranih zvokov narave.

Predstavitev lahko vključuje tudi posnetke procesov in raziskovanj izvedenih v času PIFcampa.

Ambisonics je sferični prostorsko-zvočni format, ki poleg horizontalne ravni vsebuje tudi zvoke nad in pod poslušalcem. Za razliko od drugih formatov njegovi kanali ne nosijo signalov za posamezne zvočnike, temveč reprezentacijo sferičnega zvočnega polja, ki je neodvisno od števila dejanskih zvočnikov. Zaradi tega omogoča ustvarjalcu, da razmišlja o zvezni sferi izvora zvokov in se ne ukvarja s končno reprodukcijo zvoka. Poleg tega omogoča več svobode pri postavitvi in številu zvočnikov za predvajanje, saj lahko signale, ki predstavljajo zvočno polje, dekodiramo v poljuben zvočni sistem.

Format je bil razvit že v 70. letih, zadnje čase pa se njegova popularnost spet dviga. Trije razlogi za to so:

• prenehanje veljavnosti patentov, mnoge odprtokodne in lastniške implementacije programske opreme,
• uporabnost formata na področju virtualne resničnosti,
• razvoj kvalitete procesiranja, snemanja in proizvajanja zvoka počasi dosega svoj limit, zato postaja razvijanje prostornosti zvoka vse bolj zanimivo (HiFidelity < HiSpatiality).

DIY ambisoniča kupola bo matrika 8 zvočnikov postavljenih na kupoli, ki je bila razvita in uporabljena v sklopu PifLaba in preteklih PIFcampov.

Enkodiranje in dekodiranje bo potekalo z uporabo okolij SuperCollider in Reaper DAW. Testiranje bo vključevalo predvajanje, poslušanje ter preizkušanje različnih algoritmov za manipulacijo zvočnega polja in različnih dekoderjev v matriko 8 zvočnikov. Cilj projekta je dokumentirati postavitev, potrebne vire in kakovost cenovno ugodnega sistema za reprodukcijo zvočnega formata ambisonics.

Projekt aqua_forensic 2.0, avtorjev Robertine Šebjanič in Gjina Šutiča, se osredotoča na DIY analizo vode in učinkov nevidnih farmacevtskih onesnaževal v vodi.

#ocean #morje #forenzična_oceanografija #aqua_forensic #nevidna_antropogena_onesnaževala #kemična onesnaževala (farmacevtski izdelki, antibiotiki, težke kovine, olja) #morski_habitati #morska_ekologija #forenzična_oceanografija #nevidno_vidno #makro mikro #terraforming #aquaforming #aquafarming #pošasti

Projekt aqua_forensic obravnava očem nevidno, a vseprisotno onesnaževanje svetovnih voda z nevidnimi kemičnimi onesnaževalci (težke kovine, olja, antibiotiki, ostanki fitofarmacevtskih sredstev), ostanki industrijske proizvodnje in človeške potrošnje. Projekt odpira razpravo o človeški empatiji do (pod)vodnih habitatov, odpira vprašanja o t.i. aquaformingu v obdobju Antropocena in o človeškem odtisu na vodah; predvsem pa postavlja ključno vprašanje – kako oceani čutijo naše delovanje?

Na PIFcampu bosta Robertina Šebjanič in Miha Godec izvedla protodelavnico aqua_forensic ter pripravila odprtokodni priročnik. Udeleženci delavnice se bodo preko hibridnega pristopa, ki združuje znanost, znanost in citizen science, seznanili s problematiko sodobnih nevidnih onesnaževal vode.

Miha Godec bo tekom tabora aktiven tudi na svojem raziskovalnem projektu Palingeneza 2.0, ki predstavlja enega od načinov čiščenja onesnaženesti voda, perečega problema številnih predelov sveta.

Projekt aqua_forensic (2018) je nastal v produkciji Ars Electronice, v sklopu rezidence EMAP/EMARE, in ob podpori Zavoda Projekt Atol , UR Instituta (HR), Zavoda Sektor (SI), Čistoće Dubrovnik (HR), Mestne občine Ljubljana, Ministrstva za kulturo RS in Ministrstva za kulturo RH ter programa Evropske unije Ustvarjalna Evropa.

Fotogrametrija je tehnologija pridobivanja kvantitativnih podatkov o fizičnih objektih, organizmih in njihovem okolju iz fotografskih posnetkov. Opazovanje spreminjanja pokrajin s pomočjo satelitskega slikanja ali spremljanje odzivanja ekosistema preko stacionarnih kamer je široko uporabljena tehnika. Kljub temu pa neposredna časovno rešena (time-resolved) fotografija v okviru raziskovanja tal doslej še ni bila natančno raziskana.

V te namene je pogosta uporaba (včasih predelanih) optičnih bralnikov za ustvarjanje time-lapse videoposnetkov rasti korenin, kompostiranja, vedenja žuželk itd., ki ustvarja visoko estetske posnetke. Uporaba skenerjev namesto kamer ima veliko prednosti: optične bralnike je z nekaj hidroizolacije mogoče dobesedno zakopati  v poljuben material, ki ga želite opazovati, objekte/organizme osvetljujejo razmeroma kratek čas in snemajo slike z visoko ločljivostjo. Ker imajo določen fokus in stabilno razdaljo do objekta se v procesu opazovanja eliminira tudi mnogo pogostih virov napak.

Na PIFcampu bo Julian Chollet eksperimentiral s časovno rešeno DIY-fotogrametrijo ter z njeno uporabo raziskoval strukturo tal in kopičenje humusa. Tehnike in rezultati raziskovalnega procesa bodo dokumentirani in dani v skupno rabo.

HUMUS sapiens je odprta platforma za raziskovanje in preučevanje prsti, ki v ekologijo tal vnaša DIY in DIWO pristope ter odprt “hekerski duh”, tekom praktičnih raziskav pa spodbuja kritične družbene izzive in razmislek o aktualnih znanstvenih diskurzih. Izhaja iz mrež mikroBIOMIK, Hackteria in Gasthaus.

Projekt je interaktivna, prostoru prilagojena zvočna instalacija, ki bo tekom tabora nastajala v sodelovanju s PIFskupnostjo. Vrsto zvočnikov in svetlobnih senzorjev bomo namestili na drevesa v gozdu v neposredni bližini osrednjega dela tabora ter tako ustvarili zvočno krajino, ki se bo odzivala na svetlobo. Instalacijo bo mogoče izkusiti tako podnevi, saj prav takrat prihaja do nenehnih sprememb svetlobnih pogojev (premikanje sonca, oblaki, premikanje listov itd.), kot ponoči, ko bodo obiskovalci tabora prostor osvetljevali z raznimi svetili ter se tako povezali z instalacijo. Nočni scenarij bo delu dodal še eno zanimivo svetlobno dimenzijo, saj se bodo v prostor projicirale tudi sence udeležencev.

V času tabora bo Alexandros izvedel delavnico na temo vgrajenega zvočno-glasbenega programiranja in tehnologij, ki se bodo v projektu uporabljale. Interaktivni glasbeni sistem bo razvit na odprtokodni platformi majhnih računalnikov z zgolj enim vezjem (platforma Bela), ki je bila razvita prav za nizko-latenčni interaktivni zvok. Platforma ponuja visoko zmogljivo zvočno in senzorično procesiranje, ki ga ob drugih standardnih programskih okoljih za računalniško glasbo ali novomedijsko umetnost lahko izvajamo tudi v C ali Pure Dati. Udeleženci bodo pridobljeno znanje lahko uporabili pri bodočih interaktivnih projektih, ki so povezani z zvokom. Pure Data je prostodostopen in brezplačen, poganjamo ga lahko s prenosnim računalnikom ali s katerokoli drugo platformo (npr. Raspberry Pi), kar vnovič pomeni, da je mogoče pridobljeno znanje prenesti na druge projekte.

Tekom projekta bodo predstavljeni tudi različni koncepti zvočnega skladanja, eksperimentiranje s patchi za interaktivno procesiranje zvoka ter glasbeno skladnjo, razvijanje novih patchov, snemanje zvokov iz okolja z glavnim poudarkom na skupinskem soustvarjanju interaktivne zvočne krajine prek jam sessionov in medsebojne interakcije. Udeleženci naj s seboj prinesejo prenosne računalnike, na katere je mogoče naložiti in zagnati program Pure Data, ideje ter vse veščine, ki jih uporabljajo pri ustvarjanju svojih glasbenih projektov.

FM radio je star, hrupen in pogosto oklican za zastarelega, a vendar se zdi, da njegova uporaba nikoli zares ne zamre – z uporabo poceni sprejemnikov in FM funkcije na pametnih telefonih je danes njegova dostopnost še lažja kot v preteklosti!

Klemens Kohlweis bo v okolici PIFcampa namestil majhne, neodvisne FM radijske oddajnike, ki bodo v zgolj nekaj metrskem dosegu prenašali zvoke enostavnih elektronskih vezij. Ti bodo ojačali in se na okolico odzivali z mikrofoni in senzorji svetlobe ter vetra, s čimer bodo ustvarili slušno doživetje, ki je specifično za določeno točko v prostoru in času. Udeleženci so vabljeni, da na oddajnik priklopijo svoje lastne naprave in sodelujejo pri zaključnem zvočnem sprehodu.

Naš redni udeleženec Václav Peloušek že več kot 10 let ravija in izdeluje sintetizatorje zvoka, 6 let nazaj pa je ustanovil podjetje Bastl Instruments. Sicer se veliko ukvarja s fizičnim računalništvom in programiranjem mikrokontrolerjev, najpogosteje pa razvija različna orodja, ki mu pomagajo pri ustvarjanju avtorske glasbo. Kot glasbenik bi letos svojo udeležbo na  PIFcampu rad izkoristil kot priložnost, da v sodelovanju z drugimi udeleženci ustvarja elektronsko glasbe in morda celo glasbeni video. S seboj bo prinesel orodja, senzorje ter vmesnike, s katerimi bo stvari iz realnega sveta moč povezati v glasbene ekosisteme. Poleg tega pa bi nekaj časa rad namenil tudi razvoju ideje, kjer bi MIDI mikrokontroler povezal z mikrofonom in nanj igrali po principu, ki je soroden igranju na flavto.