Skupnostno arhiviranje torka na PIFcampu //PIFlog, 3. dan

Tretji dan PIFcampa se je za nekatere začel zgodaj, s pohodom na Planino Lamovje, ki ga je vodila Neža. Večina udeležencev je sicer takoj po zajtrku nadaljevala z delom na PIFprojektih – reportažo o njihovem napredku bomo objavili v naslednjih dneh, tokrat vam v branje ponujamo le hiter prelet torkovega dogajanja. Ta zapis je nastal skupnostno, saj se razpored aktivnosti iz dneva v dan po ustaljeni formuli vse bolj zgošča.

Zapolnjevanje PIFurnika. Foto: Simão Bessa

Po zajtrku je Theun Karelse v šotoru predstavil prototip naprave, s katero želi poslušalcem omogočiti fizično doživetje živalskega oglašanja. Naprava, sestavljena iz modificiranega bluetooth zvočnika deluje kot induktor zvoka živali v človeško telo. Theun je za predstavitev uporabil oglašanje čebele in grizlija. Udeleženci so lahko napravo preizkusili na lastnem telesu in opazili, da se najbolj poglobljena izkušnja ustvari, ko napravo pritisnemo na prsni koš – prsna votlina je dovolj velika, da vibracije dobro resonirajo, učinek zvoka, ki prihaja iz notranjosti telesa, pa je najbolj intenziven. Z dogodka je poročala Tjaša.

Sledila je delavnica fotogrametrije z Žigo Pavlovičem (članom skupine PIFprojekta reDigital), ki jo je obiskala naša posebna poročevalka Dunia. Udeleženci so si najprej naložili aplikacijo Polycam, ki je optimizirana za 3D skeniranje objektov s telefonom. Žiga je nato predstavil primere svojih skenov ter razložil osnove 3D skeniranja in modeliranja v odprtokodnem okolju Blender. Po kratkem uvodu so udeleženci preizkusili fotogrametrijo v praksi. Testirali so dva različna načina skeniranja objektov in se učili iz napak. Prvi način, pri katerem se objekt premika, kamera pa je statična, se ni obnesel – pri skeniranju soudeleženca se je na Duniinem ekranu na primer prikazal razmazan duhec. Drugi način, pri katerem obrnemo logiko (statičen objekt, premikajoča se kamera) se je izkazal za pravilnega in sken je dobil podobo Mihe. Za zaključek delavnice so udeleženci na telefone enostavo prenesli datoteke v želenem formatu in jih odprli v izbranem 3D okolju.

Po kosilu so na svoj račun spet prišli live coderji. Pod šotorom jih je zbral Niklas Reppel, eden izmed članov skupnosti Toplap Barcelona, ki je predstavil Mégro, svoj programski jezik za kodiranje glasbe v živo. Niklasa smo povprašali, kakšne so posebnosti Mégre in kaj ga je gnalo k ustvarjanju lastnega programskega jezika. »Večina jezikov za kodiranje glasbe v živo temelji na repetitivnih funkcijah, meni pa so bolj všeč naključja. Hkrati sem po mučnih izkušnjah z neuspelimi instalacijami drugih okolij, na primer SuperColliderja, želel narediti program, za katerega uporabnik potrebuje samo eno datoteko. Mégra je čisto samosvoja, saj ne temelji na obstoječem jeziku. Prednost ustvarjanja lastnega jezika vidim tudi v tem, da se lahko igram s podtikanjem zabavnih besed v sintakso.«

Niklas Reppel predstavlja programski jezik Mégra. Foto: Simão Bessa

Ob četrti in dvajset minut se je pod strehico ob Maggie Kane zbrala pisana skupina udeležencev na delavnici Fuck Instagram, na kateri so, po obveznem rantu, prisluhnili in se pridružili razmislekom o socialnih omrežjih in spletnih straneh kot arhivih. Poskus vzpostavitve idealne spletne strani, ki bi služila kot arhiv njihovega dela, se je za Maggie izkazala kot izjemno težka, celo nemogoča naloga. Odločitev za analogno arhiviranje je zato prišla precej naravno – udeleženci so lahko na primerih knjižic videli različne pristope k beleženju procesov in nastankov umetniških del/projektov. Na koncu so bili udeleženci vabljeni k razmisleku in prispevanju idej za skupnostno arhiviranje projektov, ki nastajajo na PIFcampu. Vtise je za bralce strnila Rea.

Ena izmed beležnic Maggie Kane. Foto: Simão Bessa

Del udeležencev se je pred večerjo preselil pod krošnjo drevesa, kjer je potekala delavnica Krompir Becce Rose. Anonimna poljska miš se je udeležila delavnice in nam poslala poročilo. »Povabljeni smo bili pod krošnjo drevesa, pod katerim prej še nisem sedela, ker je skrito za velikim šotorom sredi zelenice. Tam smo vsi sedeli na tleh in se za začetek pomešali v pet skupin. Razmišljali smo o krompirju in računalnikih, o katerih smo nato napisali dve poeziji na skupino, ki smo jih na koncu svečano prebrali pred ostalimi. Do računalnikov smo bili v poezijah zelo prijazni, kar je morda redkost v širši javnosti, a mi smo ja na PIFu in … Kot skupina smo, kot kaže, tudi veliki ljubitelji krompirja, saj smo si po prebranih poezija izmenjali še številne zgodbe in anekdote, povezane s to poljščino. Sledil je glavni del delavnice, kjer smo krompir spremenili v baterijo in jo uporabili za napajanje sintetizatorja in LED lučk.«

Becca Rose in krompirji, ki še čakajo na to, da postanejo baterije. Foto: Simão Bessa

Interakcija s krompirjem je pri udeležencih sprožila lakoto, na srečo pa jih je ob prihodu na teraso že čakala večerja s čisto posebno sladico, rojstnodnevno jagodno pecivo za Maggie – vse najboljše!

Večer je bil spet v znamenju live codinga – neutrudna skupnost je organizirala dogodek From Scratch, na katerem so se v kodiranju glasbe in vizualij preizkusili koderji, pa tudi nekaj popolnih začetnikov, udeležencev ponedeljkovih delavnic. Po besedah prekaljenih organizatorjev tovrstnih dogodkov je bil lineup PIF From Scratch najštevilčnejši doslej. Še en PIFdosežek! Poročilo z dogodka boste lahko prebrali v naslednjih dneh, ko bomo na PIFlogu premierno predstavili dokumentarec o live coding skupnosti. Ne zamudite!

PIFcamp je v polnem teku! //PIFlog, 2. dan

Po besedah rednih udeležencev PIFcampa se je urnik delavnic na prvi dan zapolnil najhitreje doslej, kar morda niti ni toliko presenetljivo – bliskovit odziv je zakodiran v naravo live coderjev, ki so letos najbolj številčna PIFskupnost. Ponedeljek je torej minil bolj ali manj v znamenju kodiranja v živo: PIFovci so se lahko udeležili dveh delavnic (live coding glasbene delavnice z Živo, orodjem za SuperCollider, in delavnice kodiranja vizualizacij v Hydri) ter predstavitve sistema za kodiranje v živo CLAVM. Najprej pa je bil čas za osnove: takoj po zajtrku je Bernhard na delavnici 50Hz udeležencem razkril, kako se ne ubiti z omrežno napetostjo.

Delavnica 50 Hz Bernharda Rasingerja. Foto: Simão Bessa

PIFovci so nato, z novo pridobljeno samozavestjo, izdelali podaljške, ki jih na deloviščih ni nikoli preveč.

Udeleženci med zbranim sestavljanjem podaljškov. Foto: Simão Bessa

Pred kosilom nas je Karl Yerkes povabil pod šotor, kjer nam je predstavil sistem za kodiranje glasbe v živo, CLAVM, ki ga še razvija in nadgrajuje. Publiko, ki so jo pretežno sestavljali live coderji, je navduševal z domiselnimi rešitvami in nastopom. Karl v teh dneh razvija tudi delavnico kodiranja glasbe v živo, zato spremljajte PIFurnik!

Medtem, ko smo se nekateri spoznavali z novim live coding okoljem, je del udeležencev na sosednjem travniku začel s postavljanjem DIY geodezične kupole, zdaj že tradicionalne spremljevalke PIFcampa.

Postavljanje DIY ambisonične kupole. Foto: Simão Bessa

Tudi letos bo v njenem objemu največ časa preživel Blaž Pavlica, ki nadaljuje z delom na projektu Ambisonična kupola. Tokrat se bo ukvarjal z razvojem uporabniškega vmesnika, ki bo obiskovalcem omogočil, da zvoke iz knjižnice razpostavijo po virtualnem prostoru in rezultat predvajajo na večkanalnem sferičnem sistemu. Vmesnik razvija v okviru projekta B-air, ki raziskuje vlogo zvoka v razvoju človeka od embrionalne faze naprej. Blaževa instalacija bo namenjena otrokom, z njimi v mislih je sestavil tudi zvočno knjižnico, v kateri boste lahko prisluhnili oglašanju živali iz džungle. Kmalu v geodezični kupoli čisto blizu vas!

Sestavljanje DIY geodezične kupole. Foto: Simão Bessa

Po kosilu (hvala Klemen, Miha in ekipa!) smo razvijali svoje pripovedovalske in risarske veščine na delavnici No Name Fiction pod vodstvom Juliena Bellangerja. V tehniki praskanke smo ustvarili karte svojih duhovnih Pokémonov, jim dodelili mavrično podobo, jih poimenovali in izpisali seznam njihovih spretnosti. Čez dan ali dva bo Julien pripravil nadaljevalno delavnico, na kateri bomo razvijali njihove zgodbe. Če se želite pripraviti na lov, si oglejte nabor bitij na oglasnih plohih, medtem ko čakate v vrsti za kosilo/večerjo.

Julien Bellanger med predstavitvami Pokémon kart udeležencev. Foto: Simão Bessa

Omizje pod strehico je bilo pretesno za vse udeležence poznopopoldanske live coding glasbene delavnice z Rogerjem Pibernatom, ki se je razširila čez polovico terase. Na intenzivni delavnici smo se spoznavali z Živo, orodjem in skladenjskim sladkorčkom (če uporabimo strokovni izraz, ki ga priporoča slovar :)) za okolje SuperCollider. Ker uredništvo PIFloga prisega na poročanje iz prve roke, vam v branje ponujamo izkušnjo ene izmed udeleženk: »Rogerjeva live coding delavnica me je sprva plašila, saj sploh ne znam kodirati, a v procesu spoznavanja z Živo, z uporabo nabora orodij za enostavno kodiranje v SuperColliderju, je zabava razblinila vse strahove. Naučili smo se uvoziti knjižnice zvokov in sintov, ki so igrali kot glasbeniki v orkestru. Kodiranje je končno dobilo smisel! Zvokov, ki jih lahko ustvarite z Živo, je toliko in načinov za njihovo modulacijo je neskončno, zato vas bo gotovo zasvojila.«

Roger med kodiranjem glasbe v živo. Foto: arhiv TOPLAP Barcelona

Aktivnosti so se nato spet preselile pod šotor, kjer je Thomas predstavil svoje načrte za PIFproject, v katerem raziskuje, kako je videti svetloba v mediju zvoka. Po predstavitvah novih udeležencev PIFcampa in večerji, ki so ji sledile kratke prekinitve dela (ali sedenja na travniku) zaradi dežja, se je množica zbrala na zadnji ponedeljkovi delavnici. Pod mentorstvom Blaža Pavlice, ki ste ga že spoznali v začetku tega bloga, smo se spoznavali s Hydro, odličnim browser-based orodjem za kodiranje vizualizacij v živo.

Thomas predstavlja svoj PIFcamp projekt Govoriti s svetlobo. Foto: Simão Bessa

Večino udeležencev je v zgodnjih nočnih urah pregnal dež, tisti bolj vztrajni pa smo uživali v jam sessionu, ki sta ga priredila jesusonecstasy in loopier, ob Blaževi spremljavi v Hydri. Torek se na PIFcampu začne zgodaj, z neobveznim pohodom ali intenzivnem delu na projektih, nadaljuje pa s polnim urnikom aktivnosti, zato se za danes od vas poslavljamo.

PIFcamp se je začel in prvi dan je minil kot bi mignil.

Osma edicija PIFcampa nas bo popeljala v svet live-codinga, laserjev, prototipiranja, noiza, bolj ali manj ritmičnih zvokov, skupnostnih projektov, raziskovanja radijskih frekvenc …

Dan se je začelo delavno, postavilo se je mize, šotor, uredilo internetno povezavo, kable in ostale detajle. V kuhinji je bilo precej živahno, kuharja in pomagači so pripravili odlično porovo-čičerikino juho za vse lačne in utrujene. Več kot šestdeset udeležencev se je pripeljalo v Sočo. Po uvodnem pozdravu – hitrem testu, ki smo ga bili deležni vsi in veliki sreči, da smo za enkrat vsi bolj na negativni strani lestvice, se je začel že tradicionalni uvodni del.

Klub krompirjevih računalnikov

Becca Rose je v zadnjem letu raziskovala uporabo in različne načine povezovanja računalnikov s krompirjem in ugotovila, da pri tem nastajajo številne čudovite zgodbe. Skoraj vsakdo ima zgodbo o krompirju, krompir pa ima čudovit način povezovanja ljudi in omogoča, da izgine navidezna zapletenost ali težavnost pogovora o računalništvu.

Krompir kot pedagoški pripomoček v računalniške okvire vnaša številne drugačne načine doživljanja in razmišljanja, saj postavlja pod vprašaj mojstrstvo, aktivira kolektivno pripovedovanje zgodb in omogoča spreminjanje tradicionalnih načinov dela z računalnikom. Klub Krompirjevih računalnikov, ki ga je Becca ustanovila navzkrižno združuje različne tehnologije, orodja in prakse. Na PIFcampu se ji boste lahko pridružili pri izdelavni krompirjevih zvočnikov, krompirjevih glav in še marsičesa! Ali vas zanima kakšne vrste krompirjevih računalnikov lahko naredimo??

eMocinalni mehurček

Dvigovanje čustvene ozaveščenost in izboljšanje čustvene inteligence.

V številnih družabnih situacijah je treba skriti čustva – na primer, da ne marate svojega šefa. To, da ga ne marate, še ne pomeni, da lahko odkrito izrazite svoja čustva, saj bi tako ostali brez službe. V takšnih razmerah je zatiranje izražanja čustev za nas koristno.

Raziskave so pokazale, da čustveno potlačevanje sicer zmanjša zunanje znake čustev, vendar dejansko ne zmanjša čustvenega doživljanja osebe. Skrivanje čustev dejansko ne povzroči, da čustva izginejo. Čustveno potlačevanje poveča telesne simptome, ki jih doživljamo, na primer potenje ali povečan srčni utrip. Žal pa ima negativne učinke tudi na kognitivno delovanje. Vse, kar se dolgo zatira, preide v nezavedni um, kjer se sčasoma nezavedno sprosti z nezaželenim vedenjem. Čustva služijo kot koristen kazalnik in tudi kot opozorilni signal, ki kaže, kako v danem trenutku napredujemo skozi življenje. Ko doživimo čustvo, to pomeni, da so naši možgani prepoznali spremembo v okolju, ki je pomembna za nas – za naše zdravje, cilje ali skrbi. Na te stvari nas opozori, kar nas spodbudi, da se izrazimo.

Poleg fizioloških odzivov, ki jih je težko nadzorovati, se ljudje izražajo tudi z različnimi elementi videza, kot so oblačila, nakit in dodatki, ki jih je mogoče nadzorovati. Z oblačili ali dodatki, ki jih ljudje nosijo, dajejo izjave in izražajo nekaj o sebi, z razkazovanjem oblačil razkrivajo svoje izbire ter poudarjajo svojo identiteto in osebnost. Ljudje si te vizualne izjave razlagajo tako, kot želijo, vendar lahko vedno znova opredelimo svoj videz z načinom oblačenja in z izraznimi sposobnostmi naših teles.

Eden od načinov izražanja v sodobni, hitri, povezani in brezžični in digitalni družbi je nosljiva tehnologija. Z zmožnostmi razpoložljive tehnologije, prilagajanjem in pristopi, osredotočenimi na uporabnika, prenesenimi na oblikovanje oblačil, lahko ustvarimo interaktivne sisteme, ki uporabnikom omogočajo, da določijo svoj končni videz, z boljšimi možnostmi za samoizražanje in vključevanje vmesnikov v elektronska omrežja.

Nastja Ambrožič bo zasnovala in izdelala nosljiv prototip, pri katerem bodo LED diode vgrajene v tkanine in oblačila, da bodo prikazovale čustva in osebnost uporabnika. Njeno izhodišče bo DIY senzor srčnega utripa, ki bo vgrajen na telo uporabnika in z žicami povezan na obleko kroglaste strukture, imenovano “eMotion bubble”, ki bo prikazovala spremembe čustvenih stanj osebe (spremembe srčnega utripa).

Lina Bautista in Manu Retamero: Fantasía

“Navdušujeva se nad glasbo in izjemno uživava v razvoju zvočnih naprav. Pri tem so nama na voljo številna orodja, ki jih razvija skupnost. Z njimi se učiva oblikovati svoje inštrumente,” pravita Lina in Manu. “Skupnosti, od katere se nenehno učiva, želiva tudi sama prispevati – na delavnicah deliva znanje in zamisli, ki udeležencem morda lahko pomagajo pri razvoju njihovih naprav.”

Na PIFcampu bosta člana kolektiva Familiar DIY razvila novo napravo, ki sta jo zasnovala posebej za delavniški format. Spoznajte Fantasío!

Fantasía temelji na platformi Teensyduino in ponuja različne možnosti uporabe – med drugim jo lahko uporabljamo kot sintetizator in multi-efekt, ki je obenem DIY “Na PIFcampu bova ustvarila nekaj skic/programov za Fantasío, preizkusila meje strojne opreme in, seveda, k ustvarjanju povabila ostale udeležence.”

Če želite med PIFcampom prispevati v repozitorij Fantasíe (povezavo objavimo kmalu!), sta Lina in Manu pripravila nekaj DIY kompletov, s katerimi boste lahko sestavili svojo napravo in jo odnesli domov. Fantastično!

Sintetizator možganskih ritmov za akustične inštrumente

Alicia Champlin dela na hibridnem digitalno-akustičnem inštrumentu, ki ga sestavljajo DIY Bow chime (po vzoru inštrumenta, ki si ga je konec šestdesetih zamislil Robert Rutman), ročno izdelan naglavni senzor možganskih valov OpenBCI EEG in aplikacija za sonifikacijo EEG podatkov v realnem času v okolju MaxMSP, ki jo je razvila sama. Bow chime obenem ojača sintetizator možganskih ritmov in fizične interakcije glasbenice s činelami, pri tem pa zvoči presečišče med resonančnimi frekvencami možganov in samega inštrumenta.

Performansu s prototipom lahko prisluhnete tukaj:

Alicia bo na PIFcampu začela s številnimi popravki na obstoječi MaxMSP aplikaciji, ki jo je ustvarila za prejšnji zvočni projekt, nato pa predelala posamezne komponente sintetizatorja in ga s tem optimizirala oz. uglasila z akustičnim inštrumentom. Obenem želi raziskati, če lahko sintetizatorje poustvari v okolju Pure Data, da bi izdelala popolnoma odprtokoden inštrument, neodvisen od okolja MaxMSP.

Vsi, ki vas zanima, kako se delovanje možganov lahko izrazi z zvokom, tisti, ki poznate in uporabljate PD, ter vsi ostali izdelovalci sintetizatorjev možganskih ritmov ste vabljeni, da se pridružite Alicii v njenem raziskovanju in pri performansu.

Niklas Reppel: Fieldcoding

Fieldcoding = field recording [terensko snemanje] + live coding [kodiranje v živo]

Niklas Reppel je o praksi fieldcodinga zapisal:
»Računalnik je konec koncev podaljšek nas samih. Če ga vnesemo v naravno okolje ne pomeni, da skušamo naravo ‘tehnologizirati’, temveč gre le za to, da smo s seboj prinesli razširjene oči, ušesa in um, (čeprav to včasih predstavlja logistični izziv). Ne gre, torej, za poskus vnosa tehnologije v naravo, temveč za vnos nas samih, ki smo kiborgi (kot se je izrazil Andy Clark). V tem smislu to niti ni poskus ‘sprave’ med naravo in tehnologijo, če ne sprejmemo razcepa med nami, naravo in tehnologijo. Tehnologija je (ali bolje, bi lahko bila oz. bi morala biti) podaljšek nas samih, mi pa smo tako ali tako del narave.«

Na PIFcampu bo Niklas s hojo in poslušanjem raziskoval zvočno krajino tabora in njegove okolice ter izbral akustično najbolj zanimive točke, ki jih bo v naslednji fazi zajel z uporabo različnih snemalnih tehnik. Tako bo ustvaril nabor raznolikih zvočnih vzorcev istih točk, ki jih bo nato uporabil pri improviziranem nastopu s kodiranjem v živo.

Niklas želi s prepletanjem terenskih posnetkov in vzorčenja narediti svoj live coding nastop bolj dinamičen, hkrati pa vključiti tudi fizične vidike zvoka v svoje improvizacije. Zvok bo obdelal v odprtokodnem programu Mégra, ki ga je razvil sam – svoje znanje in oder bo z veseljem delil z vsemi, ki bi se mu radi pridružili.

Živa, set orodij za SuperCollider

Kodiranje v živo za vsakogar!

Živa je set orodij za enostavno kodiranje glasbe v živo v okolju SuperCollider. Roger Pibernat nam bo na delavnici predstavil vsa orodja, ki jih potrebujemo za vzpostavitev okolja za kodiranje odlične glasbe v živo – v nekaj minutah! Začeli bomo z namestitvijo, se naučili vzpostaviti okolje in se seznanili s sintakso, Roger pa bo vse skupaj začinil še s triki za bolj tekoče kodiranje v živo. Te bomo preizkusili tudi v praksi, saj se bo delavnica zakjučila z live coding jam sessionom udeležencev.

Za udeležbo ne potrebujete predhodnega znanje kodiranja ali glasbene teorije. S seboj prinesite le prenosni računalnik in slušalke. Kdor zna tipkat, zna tudi kodirat v živo!

Roger Pibernat, aktivni član rastoče barcelonske live coding skupnosti, je na Ljudmilini raziskovalni rezidenci razvil Živo, set orodij za SuperCollider, ki omogoča enostavnejše in hitrejše kodiranje v živo, obenem pa ga približa popolnim začetnikom.

Roger je črpal iz svojih izkušenj s programom SuperCollider in ovir, na katere je naletel pri svojih nastopih (in med opazovanjem nastopov svojih kolegov). Živa je hkrati priročnik za koderje, ki želijo izpopolniti svoje znanje, in odlično orodje za tiste, ki se s prakso live codinga še spoznavajo.