Avtor: malina

Razvijamo in iščemo sveže projekte in koncepte, ki bi jih skupaj razvijali na letošnjem hekerskem taboru PIFcamp!

2. junij | 10.00 – 20.00 @ osmo/za, Slovenska 54, Ljubljana

V skladu s tematskimi usmeritvami na PIFcampu vsako leto podpremo nekatere skupnostne projekte, letos pa v okviru enodnevnega hackathona vsem bodočim PIFudeležencem ponujamo še možnost, da svojo idejo ali pa projekt v nastajanju konceptualno in tehnično zastavijo ter ga na PIFcampu tudi realizirajo.

Prednostno nas zanimajo projekti s področij:

• e-tekstilij in nosljivih tehnologij,
• DIY elektronike,
• odprto-kodnih orodij za umetniško ustvarjanje (npr. mobilni laboratorij) in
• bio-hackinga;

znotraj področij pa ni omejitev (instalacija, DIY kit, orodja za umetniško raziskovanje, AV performans, …). Na samem dogodku vam bodo v pomoč mentorji – Lenka Đorojević (konceptualna zasnova), Luka Frelih (programiranje), Kristijan Tkalec (živi sistemi in bio-hacking) in Staš Vrenko (DIY elektronika), na voljo pa orodje in laboratorijske kapacitete osmo/ze in Zavoda Kersnikova. Cilj hackathona ni realizacija končnih projektov, ampak v kreativnem okolju skupnosti ustvariti idejo/koncept projekta (prototip, konceptualni opis, skice, …)

PRIJAVA: Spletna prijavnica je dostopna tule: KLIK, prijave zbiramo do 22. maja! Hackathon je odprt tudi za tiste nadobudneže, ki jih takšno ustvarjanje zanima, nimate pa še izdelane lastne ideje. Ali pa imate idej preveč in se enostavno še ne morete odločiti zgolj za eno smer. Člane morebitnih vnaprej formiranih skupin prosimo, da se prijavijo posamično.

POGOJI SODELOVANJA: PIFcamp spodbuja aktivno udeležbo, prost pretok znanja, idej in izkušenj in medsebojno sodelovanje, zato bodo prednost imeli skupnostno naravnani in prosto-dostopni projekti. Udeležba na hackatonu je brezplačna, pogoj za podporo izbranemu projektu pa je udeležba nosilca (in plačana pristopnina po early bird ceni) na PIFcampu. Izbranemu projektu bo omogočena materialna podpora tekom tabora, samo-iniciativnemu in aktivnemu udeležencu pa tudi vsa tehnična in konceptualna pomoč.

Izbranim projektom ponujamo tudi možnost produkcije in sodelovanja z Zavodom Projekt Atol, Ljudmilo in/ali Zavodom Kersnikova v letu 2019. O upravičenosti podpore projektu in možni produkciji v letu 2019 bo odločala komisija, v kateri bo po en član iz vključenih organizacij.

V branje priporočamo:
Kaj je PIFcamp?
PIFcamp pristopi & rezultati

Za vsa dodatna vprašanja pa je tu pifcamp@ljudmila.org.

»Materva« je postala simbol kubanske diaspore in nostalgičnega odnosa do Kube pred Castrom. »Club Mate« je tipična in izjemno cenjena pijača, ki jo vidite v rokah večine post-fordističnih alternativnih inženirskih kultur (npr. hekerjev). »Nativa« pa je pijača, s katero je Coca-Cola naravnost pogorela na argentinskem trgu. Kar združuje te tri napitke je ideja, da bi slaven mate čaj gazirali in tako prodrli na trg z novimi gaziranimi energijskimi pijačami, znanimi kot gasiosas de mate.

Rosen Ivanov v svojem projektu izhaja iz strasti do grma z latinskim imenom ilex paraguariensis, ki ga imenujemo tudi yerba mate, njegove tradicionalne rabe ter z njim povezane socialne zgodovine. Potem, ko je v hackerspacu v Barceloni delal na svoji verziji gazirane pijače na osnovi te rastline, se je odločil, da preizkusiveč različnih metod naravnega gaziranja, s katerimi bo ustvarila tradicionalno gazirano pijačo iz čaja.

Vabljeni, da se mu v prvih dneh tabora pridružite pri raziskovanju različnih načinov, kako bi ogljikov dioksid, ki nastane pri fermentaciji, lahko uporabili za stvaritev gaziranih pijač. V postopku namerava uporabiti naslednje kulture, a tudi vse druge metode, so zelo dobrodošle: divje kvasovke, sirotka, vodni kefir in kombuča.

Pod mentorstvom Kristijan Tkalca iz BioTehne se bodo udeleženci poglobili v zbirko senzorjev in s pomočjo Arduino mikrokontrolerjev sestavili nove naprave, s katerimi bodo lažje zaznavali okolico. Delavnica je odprta za vse nadobudne raziskovalce, ki se želijo spoznati z osnovami programiranja in uporabo Arduina ter senzorjev. Cilj je narediti čim bolj zanimive male raziskovalne naprave, s katerimi bo moč spremljali, kakšna je temperatura, vlaga, UV index, koliko je CO₂ etc. Najbolj zanimivi primerki se bodo v soboto predelali v delavnico za otroke.

Projekt Preparirana vezja Staša Vrenka temelji na kreativnem in individualiziranem spoznavanju temeljnih principov povezovanja ter spajanja zvočnih vezij. Udeleženci se bodo tekom praktičnih predstavitev spoznali s koncepti ne-linearnega feedbacka, logičnih vezij, circuit bendanja in fizičnega procesiranja zvoka.

V začetnem delu projekta bo moč izdelati kit prototipa elektroakustičnega instrumenta in orodja za fizično manipulacijo zvoka Soda v0.5.

Gre za semi-modularni instrument z več vhodi in izhodi, ki omogočajo poseg v samo signalno pot vezja. Potek tega signala se prične z jack inputom, v katerega je vklopljen npr. kontaktni mikrofon, kitarski magnet, synth, itd. Signal je nato poljubno ojačan, filtriran ipd., zatem pa preide v voltage controlled oscillator (VCO), ki ga glede na razpon njegove amplitude v živo spreminja v valovanje poševne oblike (ramp waveform). Signal se nato na izhodni stopnji vezja fizično manifestira skozi linijski izhod in notranji power amplifier, ki poganja zvočnik.

Temu bodo nato v drugem delu, sledeč lastnim glasbenim/zvočnim preferencam, dodajali razna zunanja vezja in fizične kontrapcije za oblikovanje zvoka.

Postopki širitve formalnih in posledično funkcijskih lastnosti osnovnega instrumenta bodo tako služili kot možnost nadaljnjega individualiziranje instrumentov in zvočil.

Ste kdaj spraševali, kako piezo uporabiti na vašem DIY sintetizatorju zvoka? Recimo kot sprožilec za envelope generator ali impulz v resonančnem low-pass filtru? Če o kontaktnih mikrofonih razmišljate modularno, vas bo pričujoči projekta Antona Prykhodka zagotovo zanimal.

Elektrika kontaktnega mikrofona je namenjena pretvorbi, je medij med elektronskim in akustičnim območjem. To pomeni, da lahko piezo disk pobira zunanje vibracije, hkrati pa tudi sam vibrira kot običajen zvočnik. Ko se obe funkciji združita, torej ko piezo preko drugega mikrofona posluša svoj lasten električni signal, dobimo povratno zanko, ki ni nič drugega kot oscilator.

Kontaktni mikrofon nam hkrati omogoča graditi procesne enote iz trdnih materialov. Spremenite slinky v spring reverb efekt, spremenite zmečkano plastično ohišje v band-pass filter, ojačajte nizke zvoke z balonskim izenačevalcem ali dopustite, da piezo sam s svojim visokonapetostnim izhodnim signalom poganja op amp overdrive enoto.

Avtor projekta Anton Prykhodko obljublja obilico kontaktnih mikrofonov, s katerimi bo moč raziskati interakcijo med elektronskimi in piezoelektričnimi vezji. Da boste lahko izkusili vse škripe in poke, bo zvočne module priklopil v matrix mešalko z več izhodi in feedback kanali.