PIFcamp

Plesalec in koreograf Jorge Guevara, ki ga vodi želja po premoščanju vrzeli med kodiranjem (tehnologijo) in utelešenimi praksami (plesom), bo na PIFcampu predstavil svoj projekt, ki ga razvija v sodelovanju z Naotom Hiedo. Osnovno orodje projekta je Hydra j.s., platforma za živo kodiranje vizualne umetnosti, v povezavi s plesom in telesno izraznostjo. Edinstveno okolje PIFcampa zagotavlja idealen prostor za raziskovanje prepletanja kode in telesnosti, iskanje povezav z naravo in sodelovanje z drugimi udeleženci. Med kampom bosta izkoristila priložnost za eksperimentiranje in oblikovala delavnico, ki jo pripravljata za svojo prihajajočo predstavo.

Zasnova delavnice:

Uvod v Hydro (1-2 uri): Kodiranje s Hydro, ustvarjanje abstraktnih slik in “telesnih filtrov” z uporabo uporabniku prijaznih spletnih vmesnikov. Predhodne izkušnje s kodiranjem niso potrebne.

Utelešena praksa (1-2 uri): Raziščite utelešanje objektov in povezovanje z naravo skozi performativne prakse.

Tovrstne prakse ponujajo brezhibno združitev tehničnih (živo kodiranje) in telesnih praks, kar spodbuja globljo povezavo s samim seboj in naravnim svetom. Delavnica se bo zaključila z javno debato, ki ponuja priložnost za razmislek in deljenje izkušenj. Prispevek udeležencev bo neprecenljiv doprinos k projektu kodiranja in telesnosti, ki vključuje nastop v Kinu Šiška v Ljubljani 30. avgusta 2024.

Živite v državi kjer pogosto dežuje in imate radi sintetizatorje zvoka, vendar nočete skladati svoje glasbe? Jessica Stanley je raziskovalka, ki dela z e-tekstilijami in ima rešitev za vas: dežni plašč, ki ustvarja zvok, ko nanj padejo dežne kaplje. Na PIFcampu bo eksperimentirala z različnimi fleksibilnimi in tekstilnimi vlažnostnimi senzorji, pri čemer bo uporabila mešanico hidrofobnih (vodoodpornih) in hidrofilnih (popolnoma nevodoodpornih) tkanin za premikanje vode skozi senzorje in ustvarjanje zanimivih zvokov. Ti bodo nato povezani s preprostimi analognimi sintetizatorskimi vezji in integrirani v dežni plašč, s katerim bo mogoče ustvarjati lastno zvočno kuliso med sprehodom v dežju.

Jessica je trenutno podoktorska raziskovalka v Združenem kraljestvu, kjer deluje na raziskovalnih projektih s področja medicine, ki združujejo tekstil in elektroniko. Hkrati goji močan interes do raziskovanja tekstila za ustvarjanje zanimivih vmesnikov za elektronske naprave, in projektov, ki elektronske naprave naredijo dostopne širši javnosti. V sklopu svojega prvega obiska PIFcampa se veseli sodelovanja z drugimi, ki imajo več izkušenj na področju avdio elektronike, ter deljenja svojega znanja o e-tekstilijah z drugimi.

Vsakič, ko pogledamo v zvezdnato nebo, gledamo v preteklost. Bolj kot raziskujemo vesolje, bolj potujemo nazaj v času. Astronomska opazovanja globokega časa temeljijo na spektroskopiji zelo oddaljenih objektov, ki oddajajo ali absorbirajo vidno svetlobo, kot so zvezde, galaksije in črne luknje. Z mikrovalovnimi emisijami, kozmičnimi žarki in izbruhi gama žarkov iz supernov in drugih prehodnih objektov lahko prav tako sledimo oddaljenim časom, vendar so te emisije bolje zaznane iz vesolja.

V svojem trenutnem raziskovalnem projektu, ki se je začel med rezidenco Astronomia v gorah na Portugalskem in v Observatoriju Haute Provence v Franciji, umetnica Katarina Petrović raziskuje materialne in nematerialne načine potovanja v globoke kozmične čase. Med PIFom bo raziskovala sledove globokega časa, ki jih je moč zaznati iz tal, lomila sončno svetlobo za opazovanje sončnih spektralnih absorpcij v realnem času in poskušala snemati kozmične žarke s CCD slikovnimi senzorji. Za iskanje in poslušanje kozmičnega radijskega šuma, ki prihaja iz središča Mlečne ceste, bo uporabila anteno iz majhne magnetne zanke; ter iskala zvezdni prah ali mikrometeorite – zelo majhne delce meteoritov, ki ostanejo od večjih kosov, ki gorijo v Zemljini atmosferi.

ISOLABS je zastavljen kot pokrajina forenzičnih situacij med umetnostjo in znanostjo od izvira do izliva reke Soče,ki obsega terensko delo in izmenjave, okoljsko in daljinsko zaznavanje, kartiranje, refleksijo, srečanja z lokalnimi in globalnimi skupnostmi ki povezujejo umetnost in znanost. Z dostopnostjo sodobnih instrumentov za zaznavanje in snemanje okolja, najsi gre za biološko, kemično, fizično ali vizualno raven, se je človekova sposobnost razumevanja komponent tistega, kar imamo za “naravo”, eksponentno povečala. Da pa bi popolnoma razširili svoj pogled na zapletene biosfere in jih dojeli kot ekosisteme, moramo zaokrožiti kulturno, zgodovinsko in geološko stvarnost. Kako lahko alpska reka, ki teče v Sredozemsko morje, s svojimi materialnimi in kulturnimi sedimentnimi nanosi, prispeva k ekološki misli? Soča je posebej krhka biosfera in kulturna dragocenost, ki jo že v njenem alpskem delu povezujejo s težko doumljivo mešanico zgodovinskih konfliktov, izkoriščanja za hidro energijo in športni turizem, ekstremnega onesnaženja in geološke škode. V svojem spodnjem toku ustvarja subtilno mikro razprostranjenost urbanih gradnikov Nove Gorice in Gorice. Njen izliv in stik z Jadranskim morjem je nov krhek ekosistem.

Med PIFcampom bo SPEKTR-Z[i] ekipa nadaljevala z mapiranjem in kartiranjem doline reke Soče, dobršen del aktivnosti bo povezan tudi z delom na projektu DIALECT (Distinctive Intonation and Articulation for Local Expression/Ecological Conveying and Traits identification). DIALECT je laboratorij za kartiranje slovenskih, furlanskih ter italijanskih narečjih in mikrotoponimov v porečju reke Soče in je zasnovan kot serija angažmajev z lokalnimi okolji v celotni regiji, ki bodo vključevali delavnice t.i. lokalnega »storytellinga«. Rezultat delovanja laboratorija bo temeljita odprta karta narečij skupaj s slovarji ter zapisi naracij, ki jih bodo terenski raziskovalci in sodelavci pridobili.

Ekipa bo del svojega časa posvetila tudi raziskovanju vojne zgodovine doline v povezavi s pripravami na raziskovalno situacijo Expanding Black, katere cilj je reflektirati širitev globalnega informacijskega prostora kriegstheatra/theatrum belli, še posebej osredotočenega na potekajoče vojne operacije na ozemlju Ukrajine, Ruske federacije, Azovskega in Črnega morja ter v sosednjih zračnih prostorih.

---

[i] SPEKTR Z – Senzorski poligon za elektromagnetizem, komunikacije, tehnologijo, raziskave in zaznavanje je hibridni mobilni laboratorij, ki je začel delovati julija 2022 na Krasu v času največjega naravnega požara v novejši zgodovini Slovenije. Svoje aktivnosti nadaljuje v sklopu projekta ISOLABS v porečju Soče, kjer bo aktiven vsaj do leta 2026. Laboratorij je hibridne narave: sestavljen je iz modulov in opreme za daljinsko zaznavanje, ki sestojijo iz sprejemnih in procesnih sistemov za senzorske podatke, poseben oddelek laboratorija pa je namenjen javnim prezentacijam delovanja in sodelovanju s taktičnimi medijskimi delavci, umetniki, kreativno in visoko tehnološko industrijo ter raziskovalnimi institucijami. Laboratorij bo od leta 2024 fizično prisoten v porečju reke Soče, načrtujemo pa tudi predstavitev javnosti na osrednji lokaciji Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici. Laboratorij je trenutno v izgradnji in bo predvidoma začel delovati v četrtem četrtletju 2024.

suNEARth je vmesnik, ki radijska opazovanja Sonca prevaja v kompozicije s terenskimi posnetki, zbranimi na Zemlji. Skladba sledi linearnemu spektrogramu podatkov, ki se prevede v zvok z uporabo vizualnega prepoznavanja vzorcev. Algoritem išče po zbranih in arhiviranih terenskih posnetkih ter v zvočnih spektrogramih najde najboljša vizualna ujemanja. Na ta način opazovanja Sonca niso stisnjena v zvočni spekter, temveč se kažejo v prepoznavnih posnetih zvokih ali popolni zmešnjavi, kot sta lahko Sonce in Zemlja.

Vmesnik sta razvila Gianluca Elia in Francesco Bigoni, Pepa Ivanova pa ga je vključila v svojo doktorsko dizertacijo, v kateri raziskuje sobivanje Sonca in Zemlje.

Pepa vabi udeležence PIFcampa k skupnemu sončnemu performansu! Pridruži se lahko vsak, ki želi snemati zvoke, jih opisati in kategorizirati ter preizkusiti vmesnik ali celo svetovati pri izboljšanju metod in nadgradnji kode. Zelo dobrodošle so tudi druge vrste snemanja podatkov, ki kot izhodni podatek uporabljajo spektrograme.

V današnjem času, za katerega je značilno pomanjkanje sočutje do nečloveških dejavnikov naših ekosistemov, je pod drobnogledom tudi bistvo našega odnosa z zemljo. Poročilo “Status svetovnih virov tal”, ki ga je leta 2015 objavila Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), osvetljuje paradoks: medtem ko je naše razumevanje tal doseglo raven brez primere, se je delež posameznikov, ki se neposredno ukvarjajo z obdelavo tal, po vsem svetu močno zmanjšal ¹. Trend za seboj pušča globoke posledice, zlasti če upoštevamo, da približno 95 % hranil v naši preskrbi s hrano neposredno ali posredno izvira iz tal, ki imajo prirojeno sposobnost hraniti rastline². Odtujenost velike večine sodobnega sveta od življenjskih ciklov in agrobiodiverzitete Zemlje je verjetno posledica dajanja prednosti produktivnosti in dobičkonosnosti, kar poudarja nujnost ponovne povezave s tlemi, ki nas vzdržujejo.

Kot odgovor na opisano problematiko želi umetnica Saša Spačal na prihajajočem PIFcampu uporabiti kromatografijo tal kot metodo za okoljsko udejstvovanje in preko izvajanja delavnic kromatografije izdelati večje število kromatogramov tal iz tekstila, ki bodo služili kot zvočni zapisi. Nadaljnje raziskave se bodo osredotočile na zasnovo in predhodno testiranje zvočnega instrumenta, namenjenega interpretaciji teh tekstilnih zvitkov, ki jih bo spremenila v orodje za vokalizacijo tal. Namen njenega projekta ni le spodbuditi ponovno zanimanje za prst, ki nas hrani, temveč tudi poudariti ključno vlogo tal pri ohranjanju življenja na Zemlji z zvočnim pripovedovanjem zgodb o hiper-lokalnih podzemnih skupnostih.

1. https://www.fao.org/3/i5199e/i5199e.pdf, dostop: 13. marec 2024 ↩︎
2. https://www.fao.org/3/cc0900en/cc0900en.pdf, dostop: 13. marec 2024 ↩︎

Projekt Modulacija v času je plod sodelovanja umetnikov Lizzie Wilson, Alexa McLeana in Mike Satomi, znotraj katerega raziskujejo povezave med e-tekstilijami in kodiranjem v živo (live coding), vključno s pojavom časovne modulacije pri live coding nastopih s pomočjo gibanja, ki ga spremljajo senzorji in strojno učenje.

Mikin fokus je na razvoju fizične nosljive naprave, ki zaznava tempo in vzorec uporabnikovega gibanja; Lizzie in Alex pa raziskujeta kako lahko iz podatkov senzorja dotične naprave pridobita podatke za tempo in vzorec ter ju ključita v svojo prakso kodiranja v živo za ustvarjanje zanimive glasbe.

Veseli nas, da bomo ta projekt gostili na 10. PIFcampu, in z veseljem pričakujemo rezultate!

█▄▀ █░█ █▄▄ █░█ █▀   █▄▄ ▄▀█ █▀ █▀▀
█░█ █▄█ █▄█ █▄█ ▄█   █▄█ █▀█ ▄█ ██▄

Odprta eksperimentalna platforma

KUbUS bASE je interdisciplinarna in raziskovalno naravna platforma ter socialna struktura, ki bo tekom PIFcampa na voljo za uporabo, raziskovanje novih formatov, druženju, sodelovanju in izmenjavi idej. Oblika odprte kocke lahko služi kot delavnica, dnevna soba, prostor za nastope, zvočna instalacija ali pa kot projekcijska površina.

KUBUS odseva vrednosti in dejavnosti Setzkasten Wien — dunajske delavnice, rezidenčnega prostora in prizorišča za nastope, ki zadnjih deset let razvija in spodbuja svoje lastne eksperimentalne pristope. Pobudnik projekta je Stefan Voglsinger, ki stremi k ustvarjanju prostora za skupnostne prakse in eksperimentiranje.

Stefan bo na PIFcamp pripeljal naslednje projekte:

• Analogno snemanje, razvijanje in projiciranje 16mm filma,
• Gradnja reaktivnega omrežja s sončno energijo napajanih utripajočih sprožilcev s solenoidi, motorji in releji za resonanco jeklene površine skulpture bASE,
• Izleti za terensko snemanje z uporabo lastnoročno izdelanih mikrofonov in deljenje znanja o zvočnem snemanju in eksperimentalni glasbi.

Ionosferska antena je velika bakrena tuljava, zasnovana za zajemanje prasketanja sončnega elektromagnetnega sevanja. Pod vodstvom zvočne umetnice beepblip bodo v sklopu projekta zgrajene tri različice antene različnih velikosti, da bi preizkusili, katera najbolje zajame glasbo zvezd, šibke elektromagnetne dogodke in neslišne atmosferske zelo nizke frekvence. Sama antena naj bi med poletnimi nevihtami omogočila tudi sonifikacijo ‘žvižgaških’ valov, ki lahko vplivajo na delce v sevalnem pasu ter povzročijo njihovo spuščanje na ionosfero.

beepblip [Ida Hiršenfelder] je zvočna umetnica in arhivistka. Komponira potopitvene psihogeografske zvočne krajine z uporabo analogne elektronike, naredi-sama modularnih sintetizatorjev zvoka, terenskih posnetkov in računalniške manipulacije. Zanima jo bioakustika, eksperimantalna glasba in zvočno prostorjenje. Bila je članica zvočnega kolektiva Theremidi Orchestra (2011–2015), trenutno pa je članica skupine Jata C, ki raziskuje bioakustiko in zvočne ekologije (2018–) in skupnosti Clockwork Voltage za modularno sintezo. Študirala je sonologijo na Kraljevem konservatoriju v Haagu.