P/i\Fcamp sončna elektrarna

Cilj projekta Staše Guček bo ustvariti čim manjšo, vendar zmogljivo in prenosljivo sončno elektrarno iz rastlin za noise navdušence, pohodnike in hekerje. P/i\Fcamp sončna elektrarna bo lahko napajala mikrokontroler, LED diode ali morda celo manjši synth, theremin za nojzanje v gozdu ali v gorah.

Našo baterijo bo predstavljala Rastlinsko-mikrobna gorivna celica (P_lant oz. Microbial F_uel C_ell) – vir električne energije, ki bo s pomočjo pretvornika napetosti napajala druge naprave.

Najprej se bomo podali v podrastje gozdov doline reke Soče in pobrskali za mahom, rastlinami in primerno prstjo, ki nam bodo služili kot osnova za mikrobno gorivno celico. Ta predstavlja eno od alternativnih virov energije, ki proizvaja električno energijo z razkrojem organskih snovi. Rastline namreč ustvarjajo več glukoze, kot jo potrebujejo, ostanek pa odvržeazjo v prst, ki obkroža korenine; mikrobna gorivna celica lahko z elektrodami odpadne elektrone ulovi.  

V naslednji fazi bomo sestavili preprost pretvornik napetosti, s katerim bomo lahko dobili dovolj električne energije za napajanje mikrokontrolerjev, ki jih bomo programirali z Arduinom v naslednjem koraku pokaži-kaj-znaš. Interaktivna sončna elektrarna bo lahko občutljiva na dotik, ali pa jo bomo izkoristili za napajanje synthov in drugih inštrumentov.

Zadnji del bo namenjen optimiziranju, da bo P/i\Fcamp sončna elektrarna nosljiva in prenosljiva (ter se odpravili proti Baškem Grintovcu in zanojzali na samem vrhu, nad 2.000 m nadmorske višine).

Osciloskopiranje z Bernhardom Rasingerjem

Z željo po igrivem povezovanju modularnih sintetizatorskih vezij, osciloskopov in laserjev se PIFcampu letos prvič pridružuje Bernhard Rasinger.

Vabljeni na osnovni trening uporabe analognega osciloskopa, ki je odličen za vizualizacijo zvokov in drugih električnih signalov v realnem času. S pomočjo osciloskopa namreč lahko vizualizirate in opazujete obnašanja električnih arhitektur in uživate v poetični magiji in lepoti elektronskega labirinta.
Ko se boste z njim enkrat dobro spoznali in boste že povsem zamotani v vozlišče kablov, bo čas, da elektrone spustite z vajeti. Ples signalov vas bo odpeljal na potovanje, na katerem bodo vaši sopotniki sinusni, trikotni in kvadratni valovi. Osciloskop vam bo pripovedoval zgodbe o vezjih, v katera drezate.

Bernhardov osebni cilj na taboru bo sicer shekati in prilagoditi obstoječa vezja ter tako izboljšati njihov performativni besedni zaklad. Obetajo pa se tudi nenavadno hipnotični laserski avdio-vizualni nastopi in skupinske laserske improvizacije!

DIY mapiranje iz zraka s Cindy Regalado

Na delavnici, ki bo sestavljena iz dveh delov, se bodo udeleženci spoznali z umetnostjo in znanostjo DIY terenskega mapiranja s posnetki iz zraka, ki jih bodo posneli s pomočjo zmaja. Poleg praktičnega znanja kako spuščanti zmaja, se bodo spoznali s tehnikami mapiranja določenega terena, kako s programom MapKnitter.org posnetke iz zraka sestaviti skupaj ter kako jih interpretirati in uporabiti. Predstavljeni pa bodo tudi drugi primeri DIY mapiranja, ki jih po svetu izvaja skupnost Public Laboratory for Open Technology & Science.

Analiza vegetacijskih indeksov NDVI na zračni fotografiji Regent’s Parka (London, Velika Britanija), ki je bila zajeta z metodo bližnje infrardeče spektroskopije (NIR). Toplejše barve predstavljajo bujnejšo rast.

Prvi del delavnice se bo osredotočal na snemanje fotografij okoliškega terena iz ptičje perspektive s pomočjo zmajev. Za zbiranje podatkov o zdravju rastja se bo uporabljala tako navadna kot DIY infrardeča kamera. Predhodno znanje ni potrebno! Obvezna oprema: vetrovka; sončna očala (veliko bo gledanja v nebo); sončno kremo in/ali pokrivalo (ki ne bo odletelo!); plastenko vode; zvezek in kamero (tudi tista na mobilcu ustreza). Poljubno lahko prinesete tudi SD kartico za zbiranje fotografij. 

V drugem delu delavnice pa bodo udeleženci fotografije, ki smo jih zbrali v prvem delu delavnice, zložili skupaj in jih interpretirali. Obvezna oprema: laptop.

Delavnico bo vodila Cindy Regalado, članica skupnosti Public Laboratory for Open Technology & Science, ki razvija in skrbi za uveljavitev odprtokodnih orodij za okoljevarstveno raziskovanje in preiskovanje. Odprta skupnost, v kateri delujejo posamezniki iz celega sveta, je usmerjena v ustvarjanje eksperimentalnih prostodostopnih orodij in mreženje lokalnih skupin. Ustvarili so tudi odprt arhiv, v katerem je moč najti veliko odprtokodne programske opreme za različne vrste mapiranja in merjenje spektralnih analiz. Njihova platforma publiclab.org sicer služi tudi za sklepanje morebitnih sodelovanj, pridobivanje praktičnega znanja ter organizacijskih kapacitet.

Shekaj svojo prehrano!

Torej, pravijo nam, da najboljša hrana raste na policah v superhiperultramegamarketih, kajne? In da je eko/bio/organsko hrana najboljša? No, vse ostalo, česar nam ne povejo, je: dobesedno obkoljeni smo s prehrambeno celostnimi in užitnimi divjimi rastlinami, ki se jih da pripraviti na številne načine, a velja pravilo, da je najboljša priprava vedno najbolj preprosta. Tokrat bomo ščurke, larve in druge žuželke pustili za sabo (mimogrede, bolj ali manj so užitni) ter se posvetili divji zelenjavi in zeliščem.

 

Naš cilj se bo pobliže spoznati z rastlinami, pa naj bodo te užitne ali ne (vse strupene so izjemno zdravilne, a med njihovim zdravilnim učinkom in strupenostjo je tanka meja), saj smo jim všeč in imajo zato tako zelo rade, če jih pojemo.

 

Je kdo omenil rdečo mušnico in volčjo česnjo? Omenili bomo nekaj primerov nedavne uporabe teh šamanskih psihoaktivnih substanc starega sveta, ki so se zgodili nedaleč stran od PIFbaze.

 

 

Projekt bo vodil (oz. se vsaj trudil) Dario Cortese, agrikulturni disident in ponosni vodja pasjega krdela. V življenju je našel dovolj časa, da je o temi napisal tudi nekaj knjig.

Zaščiti me pred prihodnostjo s KOBAKANT

Letos se bosta PIFcampu pridružili Hannah Perner-Wilson in Mika Satomi iz KOBAKANT ter oblikovali “povsem naravno nosljivo tehnologijo”. Z združevanjem naravnih in tehnoloških materialov ter mehanizmov bosta ustvarili nov stil tehnološkega pregrinjala – nosljivo tehnologijo, ki nas bo zaščitila pred prihodnostjo.

Udeleženci bodo z uporabo naravnih materialov, ki jih je moč najti v dolini reke Soče, raziskovali možnosti njihove re-uporabe in ustvarili novo vrsto nosljive tehnologije. Navdih za ustvarjanje bodo črpali v lastnostih, kvalitetah, teksturah, barvah, pravilih in vonjavah v naravi, na prostem.

Vabljeni na divji pohod v raziskovanje, ustvarjanje, plodne debate, koreografije in nastopov!

1) RAZISKovanje možnosti ustvarjanja analognih in digitalnih zvokov v naravi 

Z uporabo ulovljenih in nabranih materialov bodo udeleženci raziskali naslednje koncepte:
– upornost in piezouporne lastnosti materialov,
– piezoelektrične lastnosti materialov (sončne celice, temperaturna razlika, fizični napor…),
– elektromagnetni odjemalci zvoka oziroma pick-upi (ki tvorijo in ojačajo majhne napetosti).

Eksperimentiranje z različnimi zvočnimi vezji:
– S tistimi, ki jih izdelujejo Bastl Instruments.
– Z uporabo 555 timerjev in ATtinyjev.
– Udeleženci, prosim, prinesite tudi svoje stvari!

2) PREDELAVA rezultatOV raziskovanj V nosljive

– Oblikovanje nosljive tehnologije, ki generira zvok preko gibanja naših teles.
– Izdelovanje trpežnih naprav, ki jih je mogoče nositi in z njimi nastopati.

3) IZMENJAJ MISLI o (človeški) naravi, tehnologiji in grajenem okolju

Zbrali se bomo okrog ognja, izmenjali stališča ter razpravljali:
– Kaj je narava, kaj naravno?
– Kako so ljudje in narava prepleteni?
– What do we want to make noise about?
– Za koga nastopamo?

Nekaj predlogov besedil za branje:
Donna Haraway: Staying with The Trouble
Richard Sennett: Together 

4) OBLIKUJ KOREOGRAFIJO za performans (ritual, protest, demostracijo, ples, igro, gibanje…)

Se bo PIFcampa udeležil kakšen koreograf ali performer? Vaše pomoči in prispevka bomo na tej točki projekta še posebej veseli!

5) zaključni nastop na odprti soboti

Digitalni naturalizem

Andrew Quitmeyer bo na PIFcampu združil koncepte in aktivnosti, ki izhajajo iz njegovega projekta Digitalni naturalizem. Cilj je odkriti kako nam lahko v divjini ustvarjena DIY tehnologija na nove načine omogoča raziskovanje narave okoli nas. Za projekt je ključen odnos med terenskimi biologi (z različnimi nivoji znanja) in tehnologi (z različnimi veščinami), precej aktivnosti pa se osredotoča na hibridna umetniška in znanstvena preučevanja divjine okrog nas. Udeleženci bodo lahko razvijali biološka orodja za preučevanje bitij v okolici ter slednje nato spremenili v umetniške naprave za nadaljnje raziskovanje in deljenje opaženih fenomenov.

Projekt je zasnovan na štirih glavnih smernicah. Primere najdete tu.

Prva je Vedenjska potopitev ter z njo soočanje s projekti in aktivnostmi, ki naše čute in dejanja povezujejo z divjim življem. Udeležence bo morda zanimala izdelava nosljivih znanstvenih sond za mapiranje čutil, ki  jih je moč povezati z aktivnostmi mravelj, ptic ali rib iz okolja.

Neomejena odprtost vzpodbuja izdelavo orodij za splošno raziskovanje. Z njimi povečamo možnosti za naključna srečanja z vznemirljivimi in nepričakovanimi pojavi. Izdelava preprostih, a zmogljivih, sond s senzorjem na dotik omogoča povezovanje z okoliško floro, programiranje generaliziranih orodij, robotske roke, pa npr. omogoča drezanje v različne ekološke sisteme.

Cilj Tehnološke avtonomije je zagotoviti, da so orodja odprta, razumljiva in prilagodljiva. S tem, ko svoje naprave naredimo skupaj ter obstoječa orodja razstavimo ali jih prilagodimo, lahko podaljšamo našo kolektivno zmožnost uporabe teh orodij.

Kontekstualno izdelovanje pa ne nazadnje spodbuja krčenje prepada med našim delovnim prostorom in samo rabo izdelanih orodij. Na PIFcampu bomo orodja in naprave izdelali v naravi, hkrati pa bomo preučevali načine, kako naš delovni prostor prilagoditi tako, da bo skladen z različnimi naravnimi značilnostmi. Nenehen cilj projekta bo izdelati lahke prilagodljive organizacijske enote in modularne delovne površine, ki so prenosljive ali celo vgradljive v posameznikova oblačila. Prilagodljivi, prenosni in nosljivi studiji so hkrati odlična priložnost za izpeljavo manj uporabnih (ter bolj zabavnih) načrtov, s katerimi imamo orodja vedno pri roki.

Za udeležbo pri projektu ni potrebnih predhodnih izkušenj iz katerega koli področja. Bodite zgolj živi in navdušeni.

Modularni sinti, ojačevalci in večerni koncerti!

Václav Peloušek, soustanovitelj kolektiva BASTL Instruments, bo na letošnjem PIFcampu svoj fokus smeril v razvoj različnih prototipov, vezanih na uporabo modularih orodij za zvočno sintezo.

Z uporabo obstoječih orodij iz obširne BASTL zbirke, ki senzorične vhode (input) iz realnega sveta prevajajo v motorične, zvočne in svetlobe izhode (output), je ustvarjanje in preoblikovanje takšnih modularnih ekosistemov namreč precej preprosta stvar.

Glavni cilj projekta bo tako, za razliko od spopadanja s tehnološkimi preprekami v izumljanju novih orodij, v celoti usmerjen v izkoriščanje potencialov obstoječih modularnih synth orodij, ki že sami po sebi zagotavljajo izjemno prilagodljivost, s čimer je je Vaclav ukvarjal že v svojem magistrskem delu.

Poleg uvodnih predavanj o delovanju op-ampov (operacijskim ojačevalcev) in branje shematik analognih sintov pa Vaclav obljublja tudi več jam sessionov!