Sinti, lišaji in Auto-Tune. Sreda na PIFcampu //PIFlog, 4. dan

Za meditativen uvod v sredo je poskrbela Alicia Champlin, ki je udeležence povabila na zvočno kopel s činelami. Po besedah Thomasa, s katerim smo pred kosilom opravili krajši pogovor o njegovem doživljanju četrtega dne PIFcampa, je Alicia skupino popolnoma hipnotizirala. Po zaključku so obiskovalci obležali v meditativnem stanju, kar naš sogovornik opiše kot čudovit, dolg odmev.

Še ena meditativna PIFcamp praksa, pletenje. Foto: Simão Bessa

Po tem, ko se je kamp uglasil, se je deseterica aktivnih udeležencev zbrala na Ludwigovi delavnici izdelovanja predojačevalcev iz starih vakuumskih elektronk, ki so bile prvotno zasnovane za uporabo v avtoradiih. Thomasu je bil posebej všeč tempo delavnice, udeleženci so usklajeno spajkali, družno prehajali med fazami izdelave, na koncu pa tudi skupaj naleteli na težavo. A PIFovci so jo s skupnimi močmi (seveda) razrešili.

Delavnica Car Valves pod vodstvom Ludwiga Klöcknerja. Foto: Simão Bessa

Publika se je nato spet preselila pod šotor, kjer je Alicia predstavila svoj sintetizator možganskih ritmov. Prisotnim je najprej prikazala delovanje senzorja in uporabniškega vmesnika, ki vizualizira frekvence možganskih ritmov, nato pa predstavila še program za sonifikacijo različnih razredov valovanja. Ker naglavni senzor v celoti temelji na odprtokodnih rešitvah, program pa je napisala v MaxMSP, si je zadala cilj, da bo na PIFcampu program napisala v okolju Pure Data. Če ji bo uspelo, boste rezultat lahko slišali na osemkanalnem ozvočenju v Blaževi ambisonični kupoli.

Naglavni senzor OpenBCI EEG. Foto: Simão Bessa

Po kosilu je August pod strehico vzpostavil kolaborativni radio. Predstavil je Mezcal, browser-based orodje, ki ga je razvil z namenom diverzificiranja praks oddajanja in zvočne umetnosti, zagotavljanja alternativnih načinov komunikacije za družbena gibanja in vzpostavitve nove vrste tehnologije za novinarsko poročanje. Delavnice se je udeležil tudi Roger, ki ga je najbolj navdušil Augustov pristop h kolaborativnemu oddajanju, dojema ga namreč kot skupnostno zvočno kompozicijo. Udeleženci so princip spoznali tudi v praksi – razdelili so se v pare in si določili pridevnik, ki jim je služil kot iztočnica za zvočno improvizacijo. Roger in Thuen sta v paru zvočila pojem zdravja. Delavnico je August v živo prenašal na Mezcalu in ji lahko še vedno prisluhnete tukaj.

Kolaborativna radio delavnica v Mezcalu. Foto: Simão Bessa

V šotor se je medtem z rezidence v Kopenhagnu javila umetnica Adriana Knouf, ki je predstavila umetniško-raziskovalni projekt Lišaji in globlji čas. O dogodku in samem projektu smo se pogovarjali z Evo in Nastjo, članicama ekipe, ki na PIFcampu izdeluje prototip sistema za opazovanje lišajev. Adriana je transspolna umetnica, ki se v svojem umetniškem delu pogosto posveča temam, povezanim z vesoljem. To ji predstavlja možnost pobega pred občutkom odtujenosti, ki jo spremlja od otroštva naprej. Njen aktualni projekt potovanje po vesolju povezuje z lišaji, organizmi, ki lahko preživijo tudi v vakuumu.

Vzorci lišajev, ki jih je ekipa nabrala ob bregovih Soče. Foto: Simão Bessa

Adriana razvija vesoljsko plovilo za transport lišajev, posveča pa se tudi raziskovanju samih organizmov, ki so bili doslej le redko predmet znanstvenih raziskav. Drugi obsežen del projekta tako predstavlja izdelava prenosnega observatorija, ki je sestavljen iz različnih senzorjev organskih funkcij in kamere. Kot poudari Nastja, lišaji rastejo izjemno počasi – le milimeter do dva na leto –, zato morajo izdelati trpežno napravo za opazovanje in pošiljanje podatkov v oblak. Eva pove še, da je ekipa na PIFcampu opravila dve ekspediciji, na katerih je nabrala vzorce lišajev ob bregovih Soče za arhiv lišajev, ki ga pripravljajo v okviru Adrianinega večletnega projekta.

Artist talk Adriane Knouf. Foto: Simão Bessa

Pred večerjo je Marko Peljhan pripravil izčrpno poročilo z dogajanja na terenu ob nedavnih obsežnih požarih na Krasu, ki mu je pozorno prisluhnila številčna skupina PIFovcev. Markovo podjetje C-astral, ki proizvaja majhne brezpilotne letalske sisteme, se je odzvalo na prošnjo civilne zaščite za pomoč pri mapiranju požara. V samo treh dneh so zmapirali okoli 4500 hektarov, na posnetkih pa so jasno razvidne posledice uničujočega ognja. Sicer resno temo je Marko začinil s številnimi anekdotami, s katerimi je zabaval zbrano občestvo.

Poročilo iz prve roke. Foto: Simão Bessa

Ob koncu poročila se vračamo k Thomasu, ki je za popoln zaključek dneva obiskal (občudovanja vredna zagnanost!) še Auto-Tune delavnico Václava Pelouška. Odlično mešanico poučnosti in osebnih izkušenj je Václav podkrepil s številnimi primeri skladb, predstavitev pa je, preko orisa zgodovine tega osovraženega efekta, izkoristil za zagovor Auto-Tunea. Udeleženci so se na koncu preizkusili v Auto-Tune karaokah z napravo, ki jo je Václav začel izdelovati leta 2019 na PIFcampu. Zabava za izvajalce in občinstvo je bila zagotovljena!

Václav Peloušek aka Toyota Vangelis. Foto: Simão Bessa

Po projekciji dokumentarnega filma Sisters with Transistors se je večina udeležencev počasi odpravila k počitku, skupinica ljubiteljev sintov pa je organizirala še uvodni jam session. Četrtkovo dogajanje je bilo še bolj pestro, zato boste o njem brali takoj, ko zaključimo s procesiranjem vseh vtisov (kratka napoved: droni, laserji, sinti, jam sessioni, več jam sessionov, breakfast rave). Ne zamudite!

Kino Šotor. Foto: Simão Bessa

Skupnostno arhiviranje torka na PIFcampu //PIFlog, 3. dan

Tretji dan PIFcampa se je za nekatere začel zgodaj, s pohodom na Planino Lamovje, ki ga je vodila Neža. Večina udeležencev je sicer takoj po zajtrku nadaljevala z delom na PIFprojektih – reportažo o njihovem napredku bomo objavili v naslednjih dneh, tokrat vam v branje ponujamo le hiter prelet torkovega dogajanja. Ta zapis je nastal skupnostno, saj se razpored aktivnosti iz dneva v dan po ustaljeni formuli vse bolj zgošča.

Zapolnjevanje PIFurnika. Foto: Simão Bessa

Po zajtrku je Theun Karelse v šotoru predstavil prototip naprave, s katero želi poslušalcem omogočiti fizično doživetje živalskega oglašanja. Naprava, sestavljena iz modificiranega bluetooth zvočnika deluje kot induktor zvoka živali v človeško telo. Theun je za predstavitev uporabil oglašanje čebele in grizlija. Udeleženci so lahko napravo preizkusili na lastnem telesu in opazili, da se najbolj poglobljena izkušnja ustvari, ko napravo pritisnemo na prsni koš – prsna votlina je dovolj velika, da vibracije dobro resonirajo, učinek zvoka, ki prihaja iz notranjosti telesa, pa je najbolj intenziven. Z dogodka je poročala Tjaša.

Sledila je delavnica fotogrametrije z Žigo Pavlovičem (članom skupine PIFprojekta reDigital), ki jo je obiskala naša posebna poročevalka Dunia. Udeleženci so si najprej naložili aplikacijo Polycam, ki je optimizirana za 3D skeniranje objektov s telefonom. Žiga je nato predstavil primere svojih skenov ter razložil osnove 3D skeniranja in modeliranja v odprtokodnem okolju Blender. Po kratkem uvodu so udeleženci preizkusili fotogrametrijo v praksi. Testirali so dva različna načina skeniranja objektov in se učili iz napak. Prvi način, pri katerem se objekt premika, kamera pa je statična, se ni obnesel – pri skeniranju soudeleženca se je na Duniinem ekranu na primer prikazal razmazan duhec. Drugi način, pri katerem obrnemo logiko (statičen objekt, premikajoča se kamera) se je izkazal za pravilnega in sken je dobil podobo Mihe. Za zaključek delavnice so udeleženci na telefone enostavo prenesli datoteke v želenem formatu in jih odprli v izbranem 3D okolju.

Po kosilu so na svoj račun spet prišli live coderji. Pod šotorom jih je zbral Niklas Reppel, eden izmed članov skupnosti Toplap Barcelona, ki je predstavil Mégro, svoj programski jezik za kodiranje glasbe v živo. Niklasa smo povprašali, kakšne so posebnosti Mégre in kaj ga je gnalo k ustvarjanju lastnega programskega jezika. »Večina jezikov za kodiranje glasbe v živo temelji na repetitivnih funkcijah, meni pa so bolj všeč naključja. Hkrati sem po mučnih izkušnjah z neuspelimi instalacijami drugih okolij, na primer SuperColliderja, želel narediti program, za katerega uporabnik potrebuje samo eno datoteko. Mégra je čisto samosvoja, saj ne temelji na obstoječem jeziku. Prednost ustvarjanja lastnega jezika vidim tudi v tem, da se lahko igram s podtikanjem zabavnih besed v sintakso.«

Niklas Reppel predstavlja programski jezik Mégra. Foto: Simão Bessa

Ob četrti in dvajset minut se je pod strehico ob Maggie Kane zbrala pisana skupina udeležencev na delavnici Fuck Instagram, na kateri so, po obveznem rantu, prisluhnili in se pridružili razmislekom o socialnih omrežjih in spletnih straneh kot arhivih. Poskus vzpostavitve idealne spletne strani, ki bi služila kot arhiv njihovega dela, se je za Maggie izkazala kot izjemno težka, celo nemogoča naloga. Odločitev za analogno arhiviranje je zato prišla precej naravno – udeleženci so lahko na primerih knjižic videli različne pristope k beleženju procesov in nastankov umetniških del/projektov. Na koncu so bili udeleženci vabljeni k razmisleku in prispevanju idej za skupnostno arhiviranje projektov, ki nastajajo na PIFcampu. Vtise je za bralce strnila Rea.

Ena izmed beležnic Maggie Kane. Foto: Simão Bessa

Del udeležencev se je pred večerjo preselil pod krošnjo drevesa, kjer je potekala delavnica Krompir Becce Rose. Anonimna poljska miš se je udeležila delavnice in nam poslala poročilo. »Povabljeni smo bili pod krošnjo drevesa, pod katerim prej še nisem sedela, ker je skrito za velikim šotorom sredi zelenice. Tam smo vsi sedeli na tleh in se za začetek pomešali v pet skupin. Razmišljali smo o krompirju in računalnikih, o katerih smo nato napisali dve poeziji na skupino, ki smo jih na koncu svečano prebrali pred ostalimi. Do računalnikov smo bili v poezijah zelo prijazni, kar je morda redkost v širši javnosti, a mi smo ja na PIFu in … Kot skupina smo, kot kaže, tudi veliki ljubitelji krompirja, saj smo si po prebranih poezija izmenjali še številne zgodbe in anekdote, povezane s to poljščino. Sledil je glavni del delavnice, kjer smo krompir spremenili v baterijo in jo uporabili za napajanje sintetizatorja in LED lučk.«

Becca Rose in krompirji, ki še čakajo na to, da postanejo baterije. Foto: Simão Bessa

Interakcija s krompirjem je pri udeležencih sprožila lakoto, na srečo pa jih je ob prihodu na teraso že čakala večerja s čisto posebno sladico, rojstnodnevno jagodno pecivo za Maggie – vse najboljše!

Večer je bil spet v znamenju live codinga – neutrudna skupnost je organizirala dogodek From Scratch, na katerem so se v kodiranju glasbe in vizualij preizkusili koderji, pa tudi nekaj popolnih začetnikov, udeležencev ponedeljkovih delavnic. Po besedah prekaljenih organizatorjev tovrstnih dogodkov je bil lineup PIF From Scratch najštevilčnejši doslej. Še en PIFdosežek! Poročilo z dogodka boste lahko prebrali v naslednjih dneh, ko bomo na PIFlogu premierno predstavili dokumentarec o live coding skupnosti. Ne zamudite!

PIFcamp je v polnem teku! //PIFlog, 2. dan

Po besedah rednih udeležencev PIFcampa se je urnik delavnic na prvi dan zapolnil najhitreje doslej, kar morda niti ni toliko presenetljivo – bliskovit odziv je zakodiran v naravo live coderjev, ki so letos najbolj številčna PIFskupnost. Ponedeljek je torej minil bolj ali manj v znamenju kodiranja v živo: PIFovci so se lahko udeležili dveh delavnic (live coding glasbene delavnice z Živo, orodjem za SuperCollider, in delavnice kodiranja vizualizacij v Hydri) ter predstavitve sistema za kodiranje v živo CLAVM. Najprej pa je bil čas za osnove: takoj po zajtrku je Bernhard na delavnici 50Hz udeležencem razkril, kako se ne ubiti z omrežno napetostjo.

Delavnica 50 Hz Bernharda Rasingerja. Foto: Simão Bessa

PIFovci so nato, z novo pridobljeno samozavestjo, izdelali podaljške, ki jih na deloviščih ni nikoli preveč.

Udeleženci med zbranim sestavljanjem podaljškov. Foto: Simão Bessa

Pred kosilom nas je Karl Yerkes povabil pod šotor, kjer nam je predstavil sistem za kodiranje glasbe v živo, CLAVM, ki ga še razvija in nadgrajuje. Publiko, ki so jo pretežno sestavljali live coderji, je navduševal z domiselnimi rešitvami in nastopom. Karl v teh dneh razvija tudi delavnico kodiranja glasbe v živo, zato spremljajte PIFurnik!

Medtem, ko smo se nekateri spoznavali z novim live coding okoljem, je del udeležencev na sosednjem travniku začel s postavljanjem DIY geodezične kupole, zdaj že tradicionalne spremljevalke PIFcampa.

Postavljanje DIY ambisonične kupole. Foto: Simão Bessa

Tudi letos bo v njenem objemu največ časa preživel Blaž Pavlica, ki nadaljuje z delom na projektu Ambisonična kupola. Tokrat se bo ukvarjal z razvojem uporabniškega vmesnika, ki bo obiskovalcem omogočil, da zvoke iz knjižnice razpostavijo po virtualnem prostoru in rezultat predvajajo na večkanalnem sferičnem sistemu. Vmesnik razvija v okviru projekta B-air, ki raziskuje vlogo zvoka v razvoju človeka od embrionalne faze naprej. Blaževa instalacija bo namenjena otrokom, z njimi v mislih je sestavil tudi zvočno knjižnico, v kateri boste lahko prisluhnili oglašanju živali iz džungle. Kmalu v geodezični kupoli čisto blizu vas!

Sestavljanje DIY geodezične kupole. Foto: Simão Bessa

Po kosilu (hvala Klemen, Miha in ekipa!) smo razvijali svoje pripovedovalske in risarske veščine na delavnici No Name Fiction pod vodstvom Juliena Bellangerja. V tehniki praskanke smo ustvarili karte svojih duhovnih Pokémonov, jim dodelili mavrično podobo, jih poimenovali in izpisali seznam njihovih spretnosti. Čez dan ali dva bo Julien pripravil nadaljevalno delavnico, na kateri bomo razvijali njihove zgodbe. Če se želite pripraviti na lov, si oglejte nabor bitij na oglasnih plohih, medtem ko čakate v vrsti za kosilo/večerjo.

Julien Bellanger med predstavitvami Pokémon kart udeležencev. Foto: Simão Bessa

Omizje pod strehico je bilo pretesno za vse udeležence poznopopoldanske live coding glasbene delavnice z Rogerjem Pibernatom, ki se je razširila čez polovico terase. Na intenzivni delavnici smo se spoznavali z Živo, orodjem in skladenjskim sladkorčkom (če uporabimo strokovni izraz, ki ga priporoča slovar :)) za okolje SuperCollider. Ker uredništvo PIFloga prisega na poročanje iz prve roke, vam v branje ponujamo izkušnjo ene izmed udeleženk: »Rogerjeva live coding delavnica me je sprva plašila, saj sploh ne znam kodirati, a v procesu spoznavanja z Živo, z uporabo nabora orodij za enostavno kodiranje v SuperColliderju, je zabava razblinila vse strahove. Naučili smo se uvoziti knjižnice zvokov in sintov, ki so igrali kot glasbeniki v orkestru. Kodiranje je končno dobilo smisel! Zvokov, ki jih lahko ustvarite z Živo, je toliko in načinov za njihovo modulacijo je neskončno, zato vas bo gotovo zasvojila.«

Aktivnosti so se nato spet preselile pod šotor, kjer je Thomas predstavil svoje načrte za PIFproject, v katerem raziskuje, kako je videti svetloba v mediju zvoka. Po predstavitvah novih udeležencev PIFcampa in večerji, ki so ji sledile kratke prekinitve dela (ali sedenja na travniku) zaradi dežja, se je množica zbrala na zadnji ponedeljkovi delavnici. Pod mentorstvom Blaža Pavlice, ki ste ga že spoznali v začetku tega bloga, smo se spoznavali s Hydro, odličnim browser-based orodjem za kodiranje vizualizacij v živo.

Thomas predstavlja svoj PIFcamp projekt Govoriti s svetlobo. Foto: Simão Bessa

Večino udeležencev je v zgodnjih nočnih urah pregnal dež, tisti bolj vztrajni pa smo uživali v jam sessionu, ki sta ga priredila jesusonecstasy in loopier, ob Blaževi spremljavi v Hydri. Torek se na PIFcampu začne zgodaj, z neobveznim pohodom ali intenzivnem delu na projektih, nadaljuje pa s polnim urnikom aktivnosti, zato se za danes od vas poslavljamo.

Sintetizator možganskih ritmov za akustične inštrumente

Alicia Champlin dela na hibridnem digitalno-akustičnem inštrumentu, ki ga sestavljajo DIY Bow chime (po vzoru inštrumenta, ki si ga je konec šestdesetih zamislil Robert Rutman), ročno izdelan naglavni senzor možganskih valov OpenBCI EEG in aplikacija za sonifikacijo EEG podatkov v realnem času v okolju MaxMSP, ki jo je razvila sama. Bow chime obenem ojača sintetizator možganskih ritmov in fizične interakcije glasbenice s činelami, pri tem pa zvoči presečišče med resonančnimi frekvencami možganov in samega inštrumenta.

Performansu s prototipom lahko prisluhnete tukaj:

Alicia bo na PIFcampu začela s številnimi popravki na obstoječi MaxMSP aplikaciji, ki jo je ustvarila za prejšnji zvočni projekt, nato pa predelala posamezne komponente sintetizatorja in ga s tem optimizirala oz. uglasila z akustičnim inštrumentom. Obenem želi raziskati, če lahko sintetizatorje poustvari v okolju Pure Data, da bi izdelala popolnoma odprtokoden inštrument, neodvisen od okolja MaxMSP.

Vsi, ki vas zanima, kako se delovanje možganov lahko izrazi z zvokom, tisti, ki poznate in uporabljate PD, ter vsi ostali izdelovalci sintetizatorjev možganskih ritmov ste vabljeni, da se pridružite Alicii v njenem raziskovanju in pri performansu.

Niklas Reppel: Fieldcoding

Fieldcoding = field recording [terensko snemanje] + live coding [kodiranje v živo]

Niklas Reppel je o praksi fieldcodinga zapisal:
»Računalnik je konec koncev podaljšek nas samih. Če ga vnesemo v naravno okolje ne pomeni, da skušamo naravo ‘tehnologizirati’, temveč gre le za to, da smo s seboj prinesli razširjene oči, ušesa in um, (čeprav to včasih predstavlja logistični izziv). Ne gre, torej, za poskus vnosa tehnologije v naravo, temveč za vnos nas samih, ki smo kiborgi (kot se je izrazil Andy Clark). V tem smislu to niti ni poskus ‘sprave’ med naravo in tehnologijo, če ne sprejmemo razcepa med nami, naravo in tehnologijo. Tehnologija je (ali bolje, bi lahko bila oz. bi morala biti) podaljšek nas samih, mi pa smo tako ali tako del narave.«

Na PIFcampu bo Niklas s hojo in poslušanjem raziskoval zvočno krajino tabora in njegove okolice ter izbral akustično najbolj zanimive točke, ki jih bo v naslednji fazi zajel z uporabo različnih snemalnih tehnik. Tako bo ustvaril nabor raznolikih zvočnih vzorcev istih točk, ki jih bo nato uporabil pri improviziranem nastopu s kodiranjem v živo.

Niklas želi s prepletanjem terenskih posnetkov in vzorčenja narediti svoj live coding nastop bolj dinamičen, hkrati pa vključiti tudi fizične vidike zvoka v svoje improvizacije. Zvok bo obdelal v odprtokodnem programu Mégra, ki ga je razvil sam – svoje znanje in oder bo z veseljem delil z vsemi, ki bi se mu radi pridružili.

Živa, set orodij za SuperCollider

Kodiranje v živo za vsakogar!

Živa je set orodij za enostavno kodiranje glasbe v živo v okolju SuperCollider. Roger Pibernat nam bo na delavnici predstavil vsa orodja, ki jih potrebujemo za vzpostavitev okolja za kodiranje odlične glasbe v živo – v nekaj minutah! Začeli bomo z namestitvijo, se naučili vzpostaviti okolje in se seznanili s sintakso, Roger pa bo vse skupaj začinil še s triki za bolj tekoče kodiranje v živo. Te bomo preizkusili tudi v praksi, saj se bo delavnica zakjučila z live coding jam sessionom udeležencev.

Za udeležbo ne potrebujete predhodnega znanje kodiranja ali glasbene teorije. S seboj prinesite le prenosni računalnik in slušalke. Kdor zna tipkat, zna tudi kodirat v živo!

Roger Pibernat, aktivni član rastoče barcelonske live coding skupnosti, je na Ljudmilini raziskovalni rezidenci razvil Živo, set orodij za SuperCollider, ki omogoča enostavnejše in hitrejše kodiranje v živo, obenem pa ga približa popolnim začetnikom.

Roger je črpal iz svojih izkušenj s programom SuperCollider in ovir, na katere je naletel pri svojih nastopih (in med opazovanjem nastopov svojih kolegov). Živa je hkrati priročnik za koderje, ki želijo izpopolniti svoje znanje, in odlično orodje za tiste, ki se s prakso live codinga še spoznavajo.