PIFtopia od Krna do Kluž //PIFsreda

Ker ena-žena-blog-ekipa še ni našla besed za opis včerajšnjega epskega PIFdne vam najprej postreže s serijo fotografiji (in dvema podpisoma).

Prva polovica srede na PIFcampu je tradicionalno rezervirana za pohod do Krnskega jezera. Vstajanje ob 6:00 ni najbolj popularna aktivnost, a se kljub temu vsako leto zanjo odloči kar nekaj PIFlarjev – naša najljubša ekipa za zajtrke, ki v torek zvečer odpre sendvičarno, je poročala o 12 naročilih. Pohodnike je vodil Jaka iz društva Ekologi brez meja, ki letos v PIFcampu skrbi tudi za ekološki otok in budno spremlja (in tehta) količino različnih vrst odpadkov, glede na zbrane podatke pa bo predlagal smernice za izboljšave v prihodnosti.

Dopoldanska ekspedicija na Krnsko jezero. Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt

Vaša reporterka je v sredo pomagala pri pripravah na PIFkoncert v Trdnjavi Kluže, zato se pohoda ni mogla udeležiti. Na srečo so PIFlarji vedno največ korak stran, zato smo za rokav pocukali enega izmed pohodnikov. Oriol, ki tudi sicer rad zahaja v gore, je bil nad pohodom navdušen. Ne preveč zahtevno pot od Doma Klementa Juga v Lepeni do jezera je skupina prehodila v dobrih dveh urah, preden so se zazrli v čudovito Krnsko jezero pa so si privoščili še postanek in kavo v planinskem domu, pred katerim so se tudi vpisali v knjigo. Pot nazaj je trajala nekoliko dlje, vendar pa je planinskemu krožku vseeno uspelo doseči bazni PIFcamp v času kosila.

Oriol se podpisuje v vpisno knjigo pri koči. Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt
PIFcamp ob Krnskem jezeru. Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt

Na pobudo Janija Pirnata, starega znanca PIFcampa, se je del ekipe odločil enega izmed številnih jamov, ki se v taboru dogajajo na terasi ali v šotoru, premakniti med zidove trdnjave v Klužah. Na dogodku, ki je potekal pod naslovom PIFkoncert in Algorave: Laserji, piskanje in bliskanje, je nastopilo kar 14 performerjev. Večino poslušalstva so predstavljali udeleženci PIFcampa, a smo med publiko opazili tudi nekaj deset zunanjih obiskovalcev. Dvorišče trdnjave je čudovito prizorišče, a dogodek ni uspel zaradi tega. Takoj na začetku poročila se moramo za to zahvaliti čudovitim performerjem, ki so nas s svojo glasbo in vizualijami prestavili v druge dimenzije.

PIFlarji v pričakovanju koncerta sploh še ne vejo, kaj jih čaka. Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt

Ob devetih je na oder stopila PIFtrojka ustvarjalcev, ki so prvič nastopili v tej postavi – multiinštrumentalista Roba Canninga in Robbie Hopper je z v živo kodiranimi vizualijami v okolju P5LIVE spremljala Julia Múgica (aka Dr. Ju). Za njimi sta v kombinaciji modularnih synthov in live codinga prav tako premierno zvočila Tilen Sepič in Linalab (Lina Bautista), ki je na PIFkoncertu za nastop prvič (zelo uspešno) uporabila programsko okolje Mercury. Na polovici seta sta svoje mesto na enem izmed zidov trdnjave zasedla Hansi3D in Jerobeam Fenderson in notranje zidove prekrila z raznobarvnimi laserskimi meglicami.

Robbie Hopper, Rob Canning in Julia Múgica na vizualijah. Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt
Lina in Tilen z lasersko spremljavo dvojca Oscilloscope Music. Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt

Občinstvo je bilo že dodobra ogreto, ko sta Oscilloscope Music zarotirala laserje v smer hriba pod Hermanovo utrbo. Po vzdihih, žvižgih in aplavzih med njunim AV setom sklepamo, da so bili prisotni vseeno nepripravljeni na osupljiv šov. Ena izmed udeleženk je na svojem instagram profilu objavila story, v katerem smo uspeli slišati naslednji neprecenljiv komentar: “Kaj je tooo?! Jaz sem v 16 dimenzijah naenkrat!”

Dih jemajoče. AV set dua Oscilloscope Music. Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt

Po uigranem dvojcu je oder zavzel nov PIFsupergroup, tokrat v postavi Manu Retamero aka ëgg in Tina Tonagel ob digitalno-analogni vizualni poeziji Sophie Bulgakove. Pri zadnjih dveh nastopih so spet prišli na račun ljubitelji live codinga: supertrio kolektiva Toplap Barcelona – Iván, Roger in Niklas – je pokazal svoje programerske in performerske veščine ter, seveda, svoje ekrane. Iván glasbo kodira v SuperColliderju s pomočjo umetne inteligence, Niklas nastopa v svojem jeziku Mégra, Roger pa je za vizualije uporabil Animatron, okolje za živo kodirane 2D animacij, ki ga je soustvaril z Glenom Fraserjem. Za popoln zaključek je z ravno pravšnjim doziranjem ritmov, repeticije in melodičnosti poskrbel Laurent, ki je svoj AV set pripravil v okolju FoxDot. Sredin zaključek ni bil ravno tradicionalen, a je pogled na PIFurnik zato napovedal veliko tradicionalnejši četrtek – delavnica na delavnico na delavnico. Klasika, o kateri bomo seveda tudi poročali.

Tina in Manu ob spremljavi digitalno-analognih vizualij izpod prstov Sophie. Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt
Barcelonski supertrio – Iván, Roger in Niklas. Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt
Laurentov mojstrski zaključek. Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt