Do prihodnjega PIFcamp-!

Petkova razpaljotka je terjala več žrtev: jutro se je začelo počasi in po kapljicah, a brez dežja! Katjina delavnica (drugi del) je obrodila prve sadove. Po noči preživeti v temnici smo po postopku cijanotipije že uzrli prve podobe: reka v Gambiji, pasji ljubljenček, Soča, maska. 

Na polni delavnici z domačini sta Dario in Darja delila svoje izsledke in znanje na drugi strani Soče. Medtem nas je pod šotorom nas zadržala še zadnja v seriji delavnic Andrewa Quitmeyerja, na kateri smo uzrli mravlje v človeku do sedaj še neznani vlogi. Naselitev kolonij na telo in vmesnikov kot modnih dodatkov je uspela. Nosljive mravlje so hit poletne sezone. Dolce & Gabbana je demode, tu sta Simon & Andrew. 

Tik po sončnem zahodu je Vaclav iz BASTL-ov na svojem nastopu pokazal, kako subtilna je lahko glasba iz DIY-instrumentov. Za trenutek smo si zaželeli, da ne bi prenehal ter bi lahko še ure poslušali blago dozirane ritme in besedila v milozvočni češčini. Kako se reče ‘še’ po češko?

Koncertu je sledil še AV-nastop Bernharda in Roba, ki je vključeval semple iz okolice reke ter projekcije na krošnjah drevesi. Zdelo se nam je, da so se drevesapremikala po sint ritmih in nas zibala v bokih. Publika je odšla domov “naspidirana” in pripravljena na zadnjo noč v PIFcampu. Del vzdušja s kampa bo Julian ponesel v Bohinjsko Bistrico, kjer bo izvedel delavnico mikroskopiranja.

Tako, konec je blizu. Pomirja nas misel na Lukov rotator okenskih cvetlic. Do prihodnjega PIFcamp-!

Vse fotografije © Katja Goljat, Matjaž Rušt

Petek!

Petek je?! Soparno dopoldne je otvoril tradicionalni in obvezni PIFcamp sprehod. Skakanje v tolmune (skoraj) ledeno mrzle Soče je bilo rezervirano za najbolj pogumne in razgrete glave. Njihova cenjena imena hranimo v uredništvu! 

Popoldne so PIFovci nadaljevali z delom. Rob Canning razvija orodje za glasbeni performans, ki se nanaša na geološke procese v dolini Soče. 

V preteklih dneh je zbiral terenske posnetke in zvočne krajine okoliške pokrajine, z uporabo SuperCollider platforme za avdio sintezo in algoritmično komponiranje zvoka pa razvija sistem, s katerim bo lahko procesiral tudi glasbo drugih ustvarjalcev. nadejamo se, da ga bomo slišali uporabljati in improvizirati s sistemom tudi ob zaključku PIFcamp-a. Sprva naj bi omenjeno raziskovanje vodilo do izdaje kratkega EP-ja, vendar pa je PIFcamp odprl priložnost za povezovanje z raziskovanjem in projekti drugih udeležencev – Rob bo sistem preizkusil tudi v Blaževi DIY ambisonični kupoli. V skladu s svojo dosedanjo ustvarjalno etiko bo Rob vse medije dal v javno uporabo, pod licenco creative commons (klik).

Darja je pripravila delavnico izdelovanja hidrolatov, tinktur in mazil iz zdravilnih rastlin (med drugim arnika, rman, materina dušica), ki so jih v preteklih dneh PIFovci nabirali na okoliških travnikih. 

Katja je PIFovce uvedla v cianotipijo, enega najzgodnejših fotografskih postopkov, katerega značilnost je modra barva končne podobe. Zato mu pravijo tudi modrotisk, tokratni pa je potekal na papirju. Glavni spojini sta amonijev železo citrat in kalijev železo cijanid. Gre za nekoč popularen proces prenosa podob, s pomočjo katere so letošnji PIFovci pod vodstvom mentorice razvili svoje lastne fotografije. Po uvodu v kemični postopek, smo se lotili dela. Nekateri so namesto s fotografijami (ki morajo biti ravno prav temne, ostre in izčiščene) podobe razvili iz travniških cvetlic in – letu 2020 primerno – iz zaščitne maske! Katjina delavnica bo na sporedu še v soboto, ko se podobe po kemične postopku posončijo. 

Robertina in Miha sta stestirala protokol delavnice aquaforensic_2.0, ki sta jo skupaj  razvijala tekom PIFcampa. Kot že nakazuje ime projekta, se vodna forenzika potaplja v pogosto zamolčane vsebine z dna morskih globin. Mentorja sta na razgibani in informativni delavnici predstavila razvoj projekta od samega začetka, ko sta Robertina in Gjino (Šutić – letos žal odsoten) izvajala preliminarne raziskave na terenu (Ars Electronica Linz, itd.) in preverjala vsebnost farmakoloških in toksičnih vsebin v rekah in morjih. “Farmakološke industrije odplaknjeni deli njihovih zdravil ne zanimajo”, pravi Robertina in dodaja “ta projekt odstira pogled na ta zamolčani del in morda je to korak v smer, ko lahko industrije začnejo razmišljati bolj trajnostno in manj škodljivo za okolje”. Miha je poleg mikroskopiranja mikroorganizomv predstavil tudi svoj izum z letošnjega kampa: sonificirano TSD testiranje tekočin, ki reagira na prevodnost. Princip je sledeč: več soli, več muzike! Maestro je sol dodajal po občutku. 

Stella in Črt sta na daljavo popestrila večer prek spletnega prenosa v živo iz Ljubljane – avdio-video set, s katerim sta nastopila v Gali hali sta pripravljala tudi na PIFcampu. 

Borbe v taroku je nenazadnje pospremil še avdio-vizualni impro posladek, ki so ga ad-hoc ponudili Rob, Klemens, Bernhard and Anja.

Vse fotografije © Katja Goljat, Matjaž Rušt

Četrtek na PIFu

Zgodaj zjutraj je enajst PIFovcev in psička Dingo odrinilo na osemurno pohajkovanje po brezpotjih okoliških vrhov. Bernhard je v gorniški vnemi izgubil oba podplata, a za razgled s Čistega vrha je bilo vredno uničiti čevlje, so se ob vrnitvi strinjali utrujeni pohodniki.

Brezpotja in vrhovi © Matjaž Rušt

Druga skupina je medtem obiskala kraj Breginj, čisto blizu italijanske meje in si tam ogledala Muzejsko zbirko Mazora, impresivno privatno zbirko z 11.000 eksponati iz okolice kraja in s poudarkom na obeh svetovnih vojnah. V Breginju se prav tako nahaja Breginjski muzej, kurioza in eden redkih primerov ohranjene gradnje kamnitih dvonadstropnih hiš, prepletene z ganki. Potres je večino hiš na tej strani meje uničil in jih nadomestil z montažnimi, za razliko od sosednjih Italijanov, ki so stare vase večinoma ohranjali. Obisku Breginja je sledil postanek v vasi Logje, kjer biva Poslednji muzej sodobne umetnosti. Vodi ga vizualni umetnik Damijan Kracina, eden od članov Društva za domače raziskave. Za ohladitev po dolgem dnevu je poskrbela hladna Nadiža.

Ogled Muzejske zbirke Mazora © Katja Goljat, Matjaž Rušt

Aktivnosti so se nadaljevale tudi v PIFbazi: Saša in Tilen Sepič sta četrtkovo dopoldne preživela v okoliških gozdovih, kjer sta nadaljevala snemanje nevidnih in neslišnih Mikomitoloških pokrajin gob in mikrobov z geofoni, hidrofoni, mikroskopom, termalno in infrardečo kamero. Video posnetki bodo del Sašinega projekta MycoMythologies, serije ontogenetskih mitoloških zgodb, video esejev in strojev. Serija raziskuje pretok snovi v gobnem miceliju. Ti služijo kot navdih za prakso grajenja novih mitov, ki bi nam omogočili drugačen premislek o pogojih in možnostih življenja v razvalinah kapitalizma. 

© Tilen Sepič

Klemens Kohlweis je nadaljeval z medijsko arheološkim raziskovanjem EPROM čipov, ki so se uporabljali v obdobju od 80ih do srede 90ih, najdemo pa jih tudi v elektronskih bobnih, rabljenih v Pop glasbi tistega časa. Značilnost EPROM čipov je, da je silicijev del viden in izpostavljen, podatke pa je mogoče izbrisati z UV lučjo. Gre za večurni proces brisanja, med katerim Klemens čipe “igra”, ter opazuje, kako se “slišijo” podatki v procesu uničenja. 

Klemens je sodeloval tudi v projektu Saše Spačal, ki na PIFcampu razvija projekt Bralnik svetlobe – delavnico, video tutorial in lab book. Klemens je za lab book Bralnik svetlobe pripravil dve shematiki za električno vezje.  Bralnik svetlobe je enostaven fizičen vmesnik za sprožanje zvoka s pomočjo svetlobe. Tehnološki princip Bralnika svetlobe je bil razvit in uporabljen v Sašini umetniško-biotehnološki zvočni instalaciji Mycophone_unison (2013). Bralnik svetlobe je sedaj dostopen tudi na Github.

Klemens in Saša na delu © Katja Goljat, Matjaž Rušt

Luka  je dokončal in preizkusil rotator za sobne rastline. Blaž je testiral DIY ambisonično kupolo, o kateri smo že poročali.

Solarni rotator sobnih rastlin © Katja Goljat, Matjaž Rušt

Andrew Quitmeyer, mentor delavnice izdelovanja interaktivnih mravljišč,  je popoldne prek spleta predaval o varnem nameščanju mravljiščnih kolonij na telo. Četrtek je bil namenjen tudi iskanju mravljišč v okolici ter nabiranju mravelj.

Andrew predava © Katja Goljat, Matjaž Rušt

Še en produktiven dan so PIFovci sklenili z druženjem ob ognju, taroku in improviziranih video projekcijah ter laserskim eksperimentiranjem.

© Katja Goljat, Matjaž Rušt

…manj dežja in več zabave!

Sreda je končno prinesla nekoliko boljše vreme zato se je jutranji zeliščarski sprehod z Dariom odvil po urniku, nabrane rastline pa začinile kosilo in večerjo.

PIFlarji so nadaljevali z razvojem svojih projektov in raziskovanj: Robertina Šebjanič in Miha Godec, ki pripravljata lab book za izvedbo aqua_forensic 2.0 delavnic, sta sestavila TDS senzor, ki med drugim meri tudi prevodnost vode. Stopnjo prevodnosti sta sonificirala prek elektronskega vezja. S Sašo Spačal in Rob Canningom so se odpravili v dolino Lepene, kjer so ustvarili terenske zvočne posnetke. Pridružil se jim je tudi Blaž Pavlica, ki bo posnetke uporabil v svojem projektu DIY ambisonične kupole. Na kupolo, ki je bila razvita in uporabljena v sklopu PifLaba in preteklih PIFcampov je nameščena matrika osmih zvočnikov – sistem za reprodukcijo ambisonics, sferičnega prostorsko-zvočnega formata, ki omogoča imerzivno predstavljanje zvočnega polja. 

Šunikov gaj © Miha Godec
Rob Canning na delu © Miha Godec

Lovrenc je bil zaposlen z delom na svoji vremenski postaji – čiščenjem 3D tiskanih elementov in programiranjem Arduina in Raspberryja. Nauk dneva: “Ne posodobite Linuxa!”, pravi Lovrenc, ki je zaradi te usodne napake za programiranje porabil bistveno več časa kot načrtovano. Vremenska postaja, ki bo povezana z omrežjem ljubiteljskih postaj Weather Underground ter nameščena tukaj v Soči bo merila hitrost in smer vetra, temperaturo ter vlažnost zraka, poleg tega pa bo opremljena tudi s kamero. V prihodnosti jo bo mogoče nadgraditi s senzorji kakovosti zraka in CO2.

Meritve ob 20:00: 19 stopinj / 148 hektopaskalov / 1.42 km/h

Lovrenc na delu © Katja Goljat, Matjaž Rušt

Popoldne je potekalo v znaku delavnic in predstavitev. Julianov uvod v mikroskopijo je predstavil različne DIY in profesionalne leče in naprave, s katerimi smo si v nadaljevanju ogledovali vzorce prsti in komposta iz neposredne okolice. Julian Chollet na PIFu sicer sodeluje s projektom DIY fotogrametrije prsti, v nedeljo (po zaključku letošnjega kampa) pa bo v okviru platforme konS izvedel terensko delavnico Humus Sapiens, ki se bo odvila v Bohinjski Bistrici.

Uvod v mikroskopijo © Katja Goljat, Matjaž Rušt

V šotoru se je na daljavo odvil začetni del delavnice z Maggie Kane aka Streetcat.media, ki bo udeležence v prihodnjih dneh uvedla v načela oblikovanja narativnih video iger. Entuziastična cosplay-erka in vsestranska umetnica, ki se na koncertih hitro zdolgočasi, kot pravi sama, je udeležencem predstavila različne primere kako lahko »bolane vizualije in interaktivnost« video iger oplemenitijo glasbene nastope, performanse in druge dogodke ter tako povečajo angažma občinstva.

Maggie Kane o narativnih videoigrah © Katja Goljat, Matjaž Rušt

Beam Team (Stella Ivšek in Anja Romih) sta v okviru svojega projekta μπA (micropia)  raziskovali načine mapiranja video projekcij na naravne objekte in jih v sodelovanju s Tilnom Sepičem, ki je pripravil improviziran glasbeni set, tudi praktično preizkusili v eksperimentalnem večernem performansu na obrežju Soče. Nastop v živo se je zgodil v intimni atmosferi – zaradi spolzkosti terena se ga je lahko udeležila le peščica PIFlarjev, ki pa bo po zaslugi marljive video ekipe, ki je dogodek video-dokumentirala, kmalu razširjena še z internetno publiko.

Vremenska napoved za prihodnje dni je obetavna, zato se poleg številnih aktivnosti, ki se imajo še zgoditi, »veselimo tudi manj dežja in več zabave«, kot je ob koncu dneva sklenil Luka. Jutri bo namreč končno lahko preizkusil svoj rotator za sobne rastline, ki ga poganjajo sončne celice. 

Beam Team in Tilen Sepič © Katja Goljat, Matjaž Rušt

PIFCamp 2020: Po dežju se dan pozna

Po deževnem jutru v vasi Soča Peaks (za zvočno podlago za takšna jutra klikni tukaj) se je predviden pohod z Dariom Cortesejem zamaknil v popoldanske ure. Takšna sladka jutra pod šotorom so idealna za dokumentiranje, ki je tudi letošnja krovna tema PIFcampa. Sodelujoči PIFlarji so v sodelovanju z video ekipo PIFcampa (Jure Lavrin, Tilen Sepič, Domen Ožbot, Katja Goljat in Matjaž Rušt) na ogled postavili njihov umetniški in /ali raziskovalni proces, katerega del se razvija tudi v okviru kampa.

Realnost deževnega jutra © Katja Goljat, Matjaž Rušt

Dokumentacija, pogosto podcenjena v kulturi makerstva in hekanja, je v dežju dobila prvi dober izgovor za delo na arhiviranju. Pod varno streho šotorov so nastajali bodoči arhivi sledečih PIFlarjev: Julian Chotell’s DIY-Soil-Photogrammetry, ki je poskus, kako uporabiti fotografijo kot orodje pri raziskovanju zemlje, s pomočjo modificiranih skenerjev. Robertina Šebjanič in Miha Godec v projektu aqua_forensics sta razvijala poskuse vodne forenzike s pomočjo zdravil, ki jih najdemo v rekah in morjih. Drugi del projekta so in vitro eksperimenti in preverba nastajajočega lab book-a.

Vodna forenzika v nastajanju © Katja Goljat, Matjaž Rušt

Prva jutranja delavnica divje botanike pod vodstvom Daria in Darje se je odvila pod šotorom, kjer so divje rastline dobile še dve novi vlogi: zobna pasta in zdravilna krema. Ob popoldanskih sončnih urah se je učilnica preselila na sosednji hrib Lemovje, kjer sta Dario in Darja na pohodu in situ predstavila jestive in strupene divje rastline (med drugim: materina dušica, žajbelj, klinčki, dolgolista meta, rman, preslica, čemaž, smrekova smola, šentjanževka).

Vozlišče Daria in Darje © Katja Goljat, Matjaž Rušt

Sončni žarki so na plano zvabili Blaža Pavlico in njegove pomagače pri postavljanju kupole za razširjeno zaznavanje. Tokrat jo bo Blaž uporabil pri izdelavi naredi-sam prostorsko-zvočnega formata, ki zvok prenaša nad in pod poslušalce. Prvi poskusi sledijo v prihodnjih dneh! 

PIFcamp 2020: Se bova PIFcampirala?

PIFCamp je znova (že šestič zapored!) zbral makerje, hekerje, tehnološke navdušence in ljubitelje narave na poloddaljeni lokaciji, v vasi Soča v zgornjesoški dolini. Letošnja protikoronska izdaja kampa z okoli 35 udeleženci ostaja v žepnem format na lokaciji v živo, a tudi v velikem formatu po spletnem prenosu, z več v živo posredovanimi predavanji in delavnicami. Medtem, ko pohodi vendarle še vedno ostajajo v domeni realne presence. Najbolj priljubljeni poletni hekerski kamp v Evropi se vendarle dogaja tudi oflajn!

Otvoritveni dan © Katja Goljat, Matjaž Rušt

Začetek letošnje izdaje je po besedah glavne organizatorke kampa Tine Dolinšek spominjal na “družinska srečanja”. Stari obrazi PIFcampa so se pomešali z nekaterimi novimi. Neokrnjena dolina Soče je pozdravila udeležence iz sosednjih držav (Avstrija, Češka, in največ iz Slovenije) ter tudi globalne sledilce po spletu. Po kratkih predstavitvah udeležencev je bil nedeljski večer posvečen sestavljanju tedenskega urnika, orientacijskemu sprehodu in prvimi pogovori med udeleženc. Otvoritveni dan je bil zaključen s slastno večerjo kuharskega tandema, ki ga sestavljata Klemen Košir in Miha Tumpej.

Kuharski tandem Klemen Košir & Miha Tumpej © Katja Goljat, Matjaž Rušt

Drugi dan kampa je bil v znamenju Soče. Na sprehodu z umetnikoma Robertino Šebjanič in Mihom Godcem smo zbirali vzorce reke in posneli video material ob prelestni Soči. Svojo posodobljeno verzijo delavnice aqua_forensic bo Robertina Šebjanič predstavila na PIFcampu proti koncu tedna. Pravtako se že veselimo tradicionalne delavnice Daria Corteseja, ki vključuje pohodniške izlete po okoliških hribih z okušanjem jestivih divjih rastlin. Cortesejev PIFprojekt vključuje izdelavo Rastlinskega vozlišča, z delavnico o osnovah divje botanike.

Dolina Soče in zbiranje vzorcev © Miha Godec

Iz daljne Paname se je po spletu oglasil že znam PIFlar, znanstvenik in maker Andrew Quitmeyer, ki je tudi ustanovitelj tabora Dinacon. Videokonferenca o mravljah, mravljičnem senzorju in ekosistemu mravelj je nekakšen hiter povzetek njegovega zanimanja zadnjih 10 let. Myrmecorpora je Quitmeyerjeva 6-dnevna delavnica za izdelavo nosljivega in interaktivnega mravljišča. Delavnica bo potekala v živo in jo bo v sodelovanju z avtorjem na lokaciji izvajal Simon Gmajner. Delavnica naj bi se zaključila z modno revijo z nosljivimi mravljišči. Avtorjeve izjave o lizanju riti mravljam so eskalirale na PIFcampovih memih. Mar ne zvenijo te napovedi mravljično?

Simon Gmajnar, Tina in Urša Dolinšek © Katja Goljat, Matjaž Rušt

Super informativno in priročno večerno predavanje Bernharda Reisingerja, v živo in s pomočjo Vaclava Pelouška, nas je seznanilo z osciloskopom, zvokom in njegovimi vizualizacijami. Oscilloskop, “instrument, ki vam omogoča igračkanje”, za Bernharda pomeni tudi vključevanje vidne predstavitve zvoka, ki je veliko bolj igriv kot laserski sistem, ki temelji na manj zmogljivem zrcalnem odsevu. Zvok in vizualije za igračkanje. Ali sploh obstaja boljši način za začetek tedna?

Odprta sobota 2019

PIFcamp se počasi bliža koncu, pred nami je že tradicionalna Odprta sobota, na kateri se lahko spoznate z letošnjimi udeleženci tabora in preverite, kaj smo tekom tedna počeli. Kot vsako leto s programom začnemo ob 13. uri, razne aktivnosti pa bodo potekale preko celega dneva in se nadaljevale vse do poznega večera.

Scott Kildall – zvočna instalacija

Na desetih različnih točk v okolici tabora bodo umeščene zvočne intervencije ameriškega konceptualnega in multimedijskega umetnika.  

Staša Guček – prezentacija zvočil

Slovenska glasbenica, ki je izdelala tri analogna zvočila, taktilne teremine za slepe in slabovidne, katerih osnova so risbe ogroženih metuljev Slovenije, pripravlja »slepo« demonstracijo zvočil.  

Klemens Kohlweis – zvočna instalacija

Avstrijski umetnik bo v okolici PIFcampa namestil majhne, neodvisne FM radijske oddajnike, ki bodo v zgolj nekaj metrskem dosegu prenašali zvoke enostavnih elektronskih vezij.

Alexandros Kontogeorgakopoulos – zvočna instalacija

Grški transdisciplinarni umetnik, ki deluje na preseku umetnosti, znanosti in tehnologije, bo v gozdu ob taboru postavil zvočno instalacijo opremljeno z terenskimi posnetki, ki so nastali na kampu.

Magdalena Ågren – kolaborativni zvočni perfomans

Švedska glasbenica, ki je skupaj z ustvarjalko elektronskih tekstilij Miko Satomi, razvila e-tekstilni vmesnik, majico preko katere lahko glasbenica z gibi kontrolira svoje analogne sintetizatorje zvoka in druge zvočne efekte, bo v živem nastopu demonstrirala rabo kostuma.

Januš Aleš Luznar (Yanoosh) – intermedijski performans

Svoj intermedijski performans Ictuscordis, katerega glavni subjekt je avtorjevo srce oziroma srčni utrip, nam bo v večernih urah predstavil slovenski glasbenik in performer.

Václav Peloušek – karatek nastop

Češki glasbenik in izumitelj sintesajzerjev pripravlja kratko demonstracijo MIDI mikrokontrolerja, ki, povezan z mikrofonom, upravlja z njegovim vokalom. Razvil ga je za potrebe svojega najnovejšega glasbenega projekta Toyota Vangelis, za katerega sta v Soči nastali tudi novi kompoziciji, ki jim bomo lahko prisluhnili.

Kaja Kisilak, Lea Bradašević in Mitja Cerkvenik – avdio-video performans

Domači vizualni umetnici bosta z vizualizacijami pospremili glasbo elektronskega glasbenika Mitje Cerkvenika.

Helene Thuemmel – umetniška instalacija

Na ogled bo postavljena instalacija krhkih odlitkov nemške umetnice, k v obliki plastičnih skodelic kar vabijo k dotikanju. Njeno minljivo umetniško del je sicer treba brati kot kritiko potrošniškega sveta, sveta stvari in predmetov, ki jim ni namenjena dolgotrajnost.

Urška Savić – Arhiv

Domača vizualna umetnica bo na ogled postavila digitaliziran analogni arhiv svojih fotografij, ki se jih bo dalo tudi natisniti in sicer v mini foto fanzin. Na taboru je sicer del fotografij ročno uredila in opremila s kategorijami, preostanku pa je kategorije določila nevronska mreža naučena od ročno označenih fotografij.

Julian Chollet – Open soil research

Nemški nomadski biolog bo na ogled in uporabo postavil svoj mobilni laboratorij za preučevanje prsti. Raziskave prsti potekajo v okviru odpre platforme za raziskovanje in preučevanje prsti HUMUS sapiens, ki v ekologijo tal vnaša DIY in DIWO pristope ter odprt »hekerski duh«.

Na travniku ob taboru, pod kupolo za porazdeljeno zaznavanje domačega računalniškega programerja in umetnika Luke Freliha, bomo 3D skenirali ljudi in večje objekte. Obeta se nam PIFnik, v okviru katerega bomo lahko preizkusili kruh in razne fermentirane jedi, ki so pod okriljem Ahaca Medena in ekipe sodelavcev nastajali v okviru tokratnega tabora. Delali bomo tudi divje namaze in degustirali osvežilne pijače.

Naš strokovnjak za divje rastline Dario Cortese pripravlja Divji sprehod ob Soči. Ob reki bo možno preizkusiti mobilno modularno pohištvo grške arhitektke Olivie Kotsifa. Tam se bomo lahko denimo počili ali pa se družili ob namizni igri Američank Grace Wong in Jennifer Katanyovtamant, ki igralce skušata na igriv način spodbuditi k preizkušanju novih okusov in k pogovoru o hrani. Seveda pa seveda nikakor to ni vse česar se bodo lotili letošnji piflarji. Se vidmo!

Avdio-vizualni laboratorij

Skladatelj in glasbenik John Richards (Dirty Electronics) je v Trento prinesel svoj DIY tekstovni-noise sintič, v katerega želi vključiti razna besedila in polemike, ki se odvijajo na letošnjem PIFcampu. Te bo predvajal na LCD zaslonu, vdelanem v njegovo umetniško vezje. Udeležencem tokratnega tabora je na razpolago dal svoje znanje iz osnov elektronike, oblikovanja elektronskih vezij in grajenja analognih in digitalnih zvočil. Nastale so različice instrumenta, poimenovanega Bad of Nails, za izdelavo katerega so delavničarji uporabili materiale, ki so jih našli v oklici tabora – opeke, les, kamne in podobno. Skupaj s Stašem Vrenkom in Klemensem Kohlweisom pa je razvil še radikalni čip, za izdelavo katerega so, kot pravi, uporabili minimalna sredstva.

Pifovski povratnik Václav Peloušek, ki v okviru Bastl Instruments razvija in izdeluje sintetizatorje zvoka in se pogosto loteva izdelave različnih orodij, ki mu pomagajo pri ustvarjanju avtorske glasbe, je svoj čas na taboru posvetil razvoju MIDI mikrokontrolerja, ki, povezan z mikrofonom, upravlja z njegovim vokalom. Razvil ga je za potrebe svojega najnovejšega glasbenega projekta Toyota Vangelis, za katerega v Soči nastajajo tudi nove kompozicije. 

Še ena redna obiskovalka tabora, Staša Guček, je tu nadaljevala svoj lanski projekt MOTHeremin. Izdelala je kar tri analogna zvočila, taktilne teremine za slepe in slabovidne, katerih osnova so risbe ogroženih metuljev Slovenije. Domači interdisciplinarni umetnik in programer Tadej Droljc je tu razvil dva dela svoje najnovejše avdio-vizualne kompozicije. Za projekt, ki ga bomo v Ljubljani lahko ujeli decembra, je naredil vezje, s katerim lahko preko arduina upravljamo naprave z višjimi napetostmi, razvil pa je tudi konverter, ki pretvarja med avdio in laserskimi ILDA signali.

Svoj intermedijski performans Ictuscordis, katerega glavni subjekt je avtorjevo srce oziroma srčni utrip, je v dolini reke Soče želel nadgraditi glasbenik in performer Januš Aleš Luznar (Yanoosh). Skušal je narediti senzor za zaznavanje srčnega utripa plesalca, ki ga želi v prihodnje vključiti v nastop in na ta način nadgraditi vizualni element performansa. Vendar pravi, da mu čas ne bo dovolil dokončati projekt. katerega prva različica je bila lani razvita prav s pomočjo PIFa.

Elektronski glasbenik Mitja Cerkvenik je na taboru razvil midi kontroler z avtomatizacijo za prostorski večkanalni avdio performans. Nadaljevanja preteklih vizualnih raziskovanj svetlobe in sence na premikajočo se tekstilno površino pa sta se lotili oblikovalka Kaja Kisilak in arhitektka Lea Bradašević. Njune analogne vizualije, ki so bile v preteklosti denimo del koncertnega nastopa skupine Loudspeaker Alliance in sta jih upravljali z rokami, sta nadgradili tako, da delo raztezanja in premikanja tkanine prevzemajo električni motorji, ki ustvarjajo moire optične efekte. Tudi sicer na taboru nastajajo še mnogi zanimivi glasbeno-vizualni eksperimenti – projekti, ki so tako ali drugače vezani na glasbo.

Aktivni začetek

Vsakoletne raziskovalne pohode v okolici tabora, na katere se podajamo v družbi našega strokovnjaka za divjo prehrano Daria Corteseja, s katerim spoznavamo razne divje rastline, smo letos še nadgradili. Skušamo namreč sistematizirano označiti rastišča okoliških užitnih divjih rastlin. Prav na poti v zapuščeno vas Lemovje, ki se nahaja na vzpetini nad taborom, s katere se odpirajo idilični pogledi, so tako že potekali prvi poskusi mapiranja.

Ker si prizadevamo vzpostaviti smernice za celostni pristop k razumevanju našega odnosa do hrane, ki je že ves čas pomemben del tabora, ne preseneča, da tudi letos potekajo eksperimenti s fermentacijo in peko kruha. Hrana pa je na igriv način središčna točka namizne igre v nastajanju. Udeleženki tabora Grace Wong in Jennifer Katanyovtamant skušata preko igre njene igralce spodbuditi k preizkušanju novih okusov (natto, durian, kimchi…) in predvsem k pogovoru o hrani.

S postavitvijo raznih odzivnih senzorjev in kreativne elektronike na različne točke v okolici tabora na povsem svojstven način komunicira Scott Kildall, ameriški konceptualni in multimedijski umetnik, katerega umetniško raziskovanje se sicer kritično loteva področja virtualnih svetov, spletne umetnosti in spekulativnih tehnologij. S terenskimi posnetki, ki jih snema v okolici tabora, je z dobro mero humorja opremil nekatere rastline v neposredni bližini dogajanja.

O možnih postavitvah zunanjega modularnega mobilnega pohištva, ki bi udeležencem omogočalo delo, počitek ali druge oblike preživljanja časa še bližje naravi, razmišlja skupina, zbrana okoli grške arhitektke Olivie Kotsife, ki jo zanima sooblikovanje in so-izdelava delovnih in izobraževalnih okolij prihodnosti. Olivia je z navdušeno druščino že poiskala nekatere možne lokacije za njihovo vzpostavitev.

Nemški nomadski znanstvenik z ozadjem v molekularni biologiji Julian Chollet je roke zakopal v zemljo. Tabor je namreč obiskal z željo preučevanja in raziskovanja prsti, kar tudi sicer počne v okviru odprte raziskovalne platforme HUMUS sapiens. Že prvi vzorci, pregledani pod mikroskopom, so nakazali, da je zemlja okoli tabora živa in polna mikroorganizmov, ki pomagajo denimo pri biorazgradnji.

Kljub temu da večina dela na svojih projektih, je veliko sodelovanja in izmenjave idej. Sproščeno vzdušje in odprtost udeležencev omogoča tako kreativno izmenjavo, preverjanje idej, kot tudi reševanje povsem praktičnih in abstraktnih problemov.