suNEARth – Medsebojne frekvenčne povezave

suNEARth je vmesnik, ki radijska opazovanja Sonca prevaja v kompozicije s terenskimi posnetki, zbranimi na Zemlji. Skladba sledi linearnemu spektrogramu podatkov, ki se prevede v zvok z uporabo vizualnega prepoznavanja vzorcev. Algoritem išče po zbranih in arhiviranih terenskih posnetkih ter v zvočnih spektrogramih najde najboljša vizualna ujemanja. Na ta način opazovanja Sonca niso stisnjena v zvočni spekter, temveč se kažejo v prepoznavnih posnetih zvokih ali popolni zmešnjavi, kot sta lahko Sonce in Zemlja.

Vmesnik sta razvila Gianluca Elia in Francesco Bigoni, Pepa Ivanova pa ga je vključila v svojo doktorsko dizertacijo, v kateri raziskuje sobivanje Sonca in Zemlje.

Pepa vabi udeležence PIFcampa k skupnemu sončnemu performansu! Pridruži se lahko vsak, ki želi snemati zvoke, jih opisati in kategorizirati ter preizkusiti vmesnik ali celo svetovati pri izboljšanju metod in nadgradnji kode. Zelo dobrodošle so tudi druge vrste snemanja podatkov, ki kot izhodni podatek uporabljajo spektrograme.

Saša Spačal: Scrolling Soil

V današnjem času, za katerega je značilno pomanjkanje sočutje do nečloveških dejavnikov naših ekosistemov, je pod drobnogledom tudi bistvo našega odnosa z zemljo. Poročilo “Status svetovnih virov tal”, ki ga je leta 2015 objavila Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), osvetljuje paradoks: medtem ko je naše razumevanje tal doseglo raven brez primere, se je delež posameznikov, ki se neposredno ukvarjajo z obdelavo tal, po vsem svetu močno zmanjšal 1. Trend za seboj pušča globoke posledice, zlasti če upoštevamo, da približno 95 % hranil v naši preskrbi s hrano neposredno ali posredno izvira iz tal, ki imajo prirojeno sposobnost hraniti rastline2. Odtujenost velike večine sodobnega sveta od življenjskih ciklov in agrobiodiverzitete Zemlje je verjetno posledica dajanja prednosti produktivnosti in dobičkonosnosti, kar poudarja nujnost ponovne povezave s tlemi, ki nas vzdržujejo.

Kot odgovor na opisano problematiko želi umetnica Saša Spačal na prihajajočem PIFcampu uporabiti kromatografijo tal kot metodo za okoljsko udejstvovanje in preko izvajanja delavnic kromatografije izdelati večje število kromatogramov tal iz tekstila, ki bodo služili kot zvočni zapisi. Nadaljnje raziskave se bodo osredotočile na zasnovo in predhodno testiranje zvočnega instrumenta, namenjenega interpretaciji teh tekstilnih zvitkov, ki jih bo spremenila v orodje za vokalizacijo tal. Namen njenega projekta ni le spodbuditi ponovno zanimanje za prst, ki nas hrani, temveč tudi poudariti ključno vlogo tal pri ohranjanju življenja na Zemlji z zvočnim pripovedovanjem zgodb o hiper-lokalnih podzemnih skupnostih.

  1. https://www.fao.org/3/i5199e/i5199e.pdf, dostop: 13. marec 2024 ↩︎
  2. https://www.fao.org/3/cc0900en/cc0900en.pdf, dostop: 13. marec 2024 ↩︎

Modulacija v času

Projekt Modulacija v času je plod sodelovanja umetnikov Lizzie Wilson, Alexa McLeana in Mike Satomi, znotraj katerega raziskujejo povezave med e-tekstilijami in kodiranjem v živo (live coding), vključno s pojavom časovne modulacije pri live coding nastopih s pomočjo gibanja, ki ga spremljajo senzorji in strojno učenje.

Mikin fokus je na razvoju fizične nosljive naprave, ki zaznava tempo in vzorec uporabnikovega gibanja; Lizzie in Alex pa raziskujeta kako lahko iz podatkov senzorja dotične naprave pridobita podatke za tempo in vzorec ter ju ključita v svojo prakso kodiranja v živo za ustvarjanje zanimive glasbe.

Veseli nas, da bomo ta projekt gostili na 10. PIFcampu, in z veseljem pričakujemo rezultate!

Kubus & Mindful Food Design

V okviru projekta KUBUS bo Fransisca Tan predstavila svoje delo kot oblikovalka in producentka kreativnih prehrambenih doživetij. Pridružite se ji na čutnem raziskovanju, ki povezuje hrano, ekosistemsko razmišljanje in čuječnost.

Nekaj svojega časa bo namenila nadaljnjemu razvoju in izdelavi prototipov pri svojih aktualnih projektih: ArtEO: Environmental Data for Artists & Mednarodni festival divjega cvetja.

Dejavnosti bodo potekale na kraju samem, odvisno od zanimanja in zahtev skupine. Te lahko vključujejo: senzorične sprehode, oblikovanje vonjav, oblikovanje hrane, intervencije s sladoledom, ohranjanje cvetja in kiparjenje iz riževega papirja, zbiranje podnebnih podatkov in umetniško delavnico.

Kubus

█▄▀ █░█ █▄▄ █░█ █▀   █▄▄ ▄▀█ █▀ █▀▀
█░█ █▄█ █▄█ █▄█ ▄█   █▄█ █▀█ ▄█ ██▄

Odprta eksperimentalna platforma

KUbUS bASE je interdisciplinarna in raziskovalno naravna platforma ter socialna struktura, ki bo tekom PIFcampa na voljo za uporabo, raziskovanje novih formatov, druženju, sodelovanju in izmenjavi idej. Oblika odprte kocke lahko služi kot delavnica, dnevna soba, prostor za nastope, zvočna instalacija ali pa kot projekcijska površina.

KUBUS odseva vrednosti in dejavnosti Setzkasten Wien — dunajske delavnice, rezidenčnega prostora in prizorišča za nastope, ki zadnjih deset let razvija in spodbuja svoje lastne eksperimentalne pristope. Pobudnik projekta je Stefan Voglsinger, ki stremi k ustvarjanju prostora za skupnostne prakse in eksperimentiranje.

Stefan bo na PIFcamp pripeljal naslednje projekte:

  • Analogno snemanje, razvijanje in projiciranje 16mm filma,
  • Gradnja reaktivnega omrežja s sončno energijo napajanih utripajočih sprožilcev s solenoidi, motorji in releji za resonanco jeklene površine skulpture bASE,
  • Izleti za terensko snemanje z uporabo lastnoročno izdelanih mikrofonov in deljenje znanja o zvočnem snemanju in eksperimentalni glasbi.

Ionosferska antena

Ionosferska antena je velika bakrena tuljava, zasnovana za zajemanje prasketanja sončnega elektromagnetnega sevanja. Pod vodstvom zvočne umetnice beepblip bodo v sklopu projekta zgrajene tri različice antene različnih velikosti, da bi preizkusili, katera najbolje zajame glasbo zvezd, šibke elektromagnetne dogodke in neslišne atmosferske zelo nizke frekvence. Sama antena naj bi med poletnimi nevihtami omogočila tudi sonifikacijo ‘žvižgaških’ valov, ki lahko vplivajo na delce v sevalnem pasu ter povzročijo njihovo spuščanje na ionosfero.

beepblip [Ida Hiršenfelder] je zvočna umetnica in arhivistka. Komponira potopitvene psihogeografske zvočne krajine z uporabo analogne elektronike, naredi-sama modularnih sintetizatorjev zvoka, terenskih posnetkov in računalniške manipulacije. Zanima jo bioakustika, eksperimantalna glasba in zvočno prostorjenje. Bila je članica zvočnega kolektiva Theremidi Orchestra (2011–2015), trenutno pa je članica skupine Jata C, ki raziskuje bioakustiko in zvočne ekologije (2018–) in skupnosti Clockwork Voltage za modularno sintezo. Študirala je sonologijo na Kraljevem konservatoriju v Haagu.

PIFrezidenca 2024: Krožna kromatografija

Prst, zemlja, umazanija, blato… precej vsakdanje stvari, po katerih hodimo, na njih sedimo in včasih celo spimo. Na njih gojimo hrano in pokopavamo mrtve; temelj, ki na našem planetu omogoča osnovo za življenje – razen morda za nekatere vodne živali. Ta skrivnostna snov je povsod, a večina ljudi ji ne posveča pretirane pozornosti.

Letošnji PIFrezident Julian Chollet pa raziskuje ravno ta podcenjeni svet pod našimi nogami. S pomočjo tehnike kromatografije je mogoče za žlico zemlje spremeniti v živahno sliko, ki osvetli sestavo prsti: minerale, organski material, mikrobno aktivnost itd.

Od vzorčenja do razvoja krom, bodo dvodnevna praktična raziskovanja prsti na PIFcampu imela dovolj odmorov in časa za debate ter vprašanja. Delavnica je še v eksperimentalni fazi, zato so vaši odzivi in ideje zelo dobrodošli!

“Sonifikacija frekvenc”

Elektrosluch Mini City je DIY komplet za izdelavo odprtokodne naprave, ki omogoča poslušanje elektromagnetnega spektra. Omogoča odkrivanje zvočnih svetov elektromagnetnih polj, ki nas obdajajo na vsakem koraku. Njegova uporaba je nadvse preprosta – samo priklopite slušalke in že lahko raziskujete. Koncept in elektroniko naprave je razvil Jonáš Gruska.

Komplet je zelo enostaven za sestavo, nanj je potrebno zalotati le nekaj komponent, kar je zelo dobro izhodišče za pridobivanje osnovnih spajkalnih veščin in uvod branja shematik. Skozi delavnico vas bo vodil stari znanec PIFcampa Bernhard Rasinger. S seboj ne pozabite prinesti slušalk s TRS priključkom.

In nikoli ne pozabite: “to let there be a comparator at the input!”

p/q – Ritmični vzorci decimalk racionalnih števil

Projekt p/q Inga Randolfa uporablja periodične decimalne številke in njihove ponavljajoče se vzorce kot ritem. Za to uporablja algoritem za prepoznavanje vzorcev, ki v deli praštevila in najde ponavljajoče se vzorce. Ti vzorci so nato uporabljeni kot vhodni signali ritem mašine.

Racionalna števila so števila, ki jih lahko zapišemo kot razmerje dveh celih števil (npr. 1/3). Nekatera racionalna števila so decimalna števila, ki se bodisi končajo po določenem številu mest (npr. 1,25) ali se ponavljajo (npr. 0,3333…). Praštevila so cela števila, ki so deljiva le z enim ali sama s seboj. Vsako nepraštevilo je sestavljeno iz praštevil. Praštevila so gradniki sveta celih števil.

Cilj projekta je raziskati, kakšni ritme lahko proizvede dotični eksperiment.

Biofabricirani mehki roboti in napihljivi objekti

Kaj imata skupnega molekularna gastronomija in biofabrikacija in kakšno vlogo imajo te tehnike pri izdelavi mehkih robotov?

S svojim PIFprojektom želi Marisa Satsia svoje raziskave prenašanja tehnik molekularne gastronomije in biofabrikacije v izdelavo mehkih robotov in napihljivih objektov. Delala in raziskovala bo z naravnimi polimeri, pripravljala in napihovala biomateriale ter eksperimentirala z različnimi tehnikami spajanja in tesnjenja. Če vas projekt zanima, se ji brez zadržkov pridružite!