Kubus & Mindful Food Design

V okviru projekta KUBUS bo Fransisca Tan predstavila svoje delo kot oblikovalka in producentka kreativnih prehrambenih doživetij. Pridružite se ji na čutnem raziskovanju, ki povezuje hrano, ekosistemsko razmišljanje in čuječnost.

Nekaj svojega časa bo namenila nadaljnjemu razvoju in izdelavi prototipov pri svojih aktualnih projektih: ArtEO: Environmental Data for Artists & Mednarodni festival divjega cvetja.

Dejavnosti bodo potekale na kraju samem, odvisno od zanimanja in zahtev skupine. Te lahko vključujejo: senzorične sprehode, oblikovanje vonjav, oblikovanje hrane, intervencije s sladoledom, ohranjanje cvetja in kiparjenje iz riževega papirja, zbiranje podnebnih podatkov in umetniško delavnico.

Kaj pa hrana v obogateni resničnosti?

Sophia Bulgakova bo z uporabo XR tehnologij in analognimi orodji za senzorično deprivacijo eksperimentirala z obogateno resničnostjo in hrano.

V sodelovanju z drugimi udeleženci želi izvesti serijo testiranj in degustacij, ki raziskujejo njihov odnos do različnih senzoričnih stimulansov s poudarkom na hrani in obedovanju kot skupnem ritualu. Kako lahko sprememba vizualne zaznave vpliva na okus nekaterih živil? Ali je mogoče fizično povezanost doseči na daljavo? Kako naše brbončice pretentajo stimulacije drugih čutov? Ti eksperimenti bodo del njenega umetniškega projekta Metaphysical Tastings, ki ga trenutno razvija skupaj z Leonardom Scarinom in Cemre Deniz Kara.

Fransisca Tan: Okolje in hrana

Fransisca Tan je avstrijska oblikovalka kulinaričnih izkušenj z raznolikim izkušnjami s področja kognitivnih znanosti, komunikacije, gastronomije in medijske tehnologije. Z globoko zakoreninjeno strastjo do raziskovanja in kuriranja transformativnih človeških izkušenj, Fransisca uporablja senzorično moč hrane kot svoje platno. Kot umetnica, kreativna producentka in vodja mednarodnih projektov, si prizadeva spodbujati povezave med posamezniki iz različnih okolij, pri čemer krepi pomembnost skupnosti in empatije.

K sodelovanju vabi vse udeležence, da se skupaj poglobijo v vprašanja. Kako hrana in okolje oblikujeta naše interakcije? Kakšen vonj in okus ima prihodnost (hrane), bo vključevala uporabo vseh naših čutov? 

V sklopu kulinaričnega dogodka se bodo odvijali pogovori o različnih konceptih in izzivih, kot so živilski odpadki v odnosu z naravo, hekerski rituali in kulturne prakse v povezavi s hrano; pa tudi delavnice senzoričnega raziskovanja, ki presegajo tradicionalne kulinarične meje.

Vabilo k soustvarjanju projekta PIFood 2023!

Letos bomo pregledali dokumentacijo prejšnjih PIFcampov, kar si lahko zamislimo, zberemo in povežemo ter strnemo pod okrilje PIFood – ideje, eksperimente, uspehe in neuspehe povezane s hrano. Cilj je bodočim eksperimentatorjem posredovati informacije o preteklih  aktinovnostih in letošnjim udeležencem ponuditi priložnost, da poustvarijo nekaj materiala v užitni obliki, kot so fermentirane korespondence in prebavljive ideje; razmišljati, reagirati in sodelovati z njim iz novih perspektiv. Pri tem se bomo posvetili tudi (razdrobljenim in ne v tem vrstnem redu) vprašanjem, kot so:

Kako se lahko povežemo s hrano in skozi hrano; z okoljem, ki nam daje hrano? Kako si skozi hrano lahko zamislimo oskrbo? Kako lahko razmišljamo o hrani kot o Drugem? Kaj se lahko naučimo iz konceptov, ki jih povezujemo s hranoto, v povezavi s kolektivnim pogledom na svet? Kakšno vlogo imata znanost in umetnost pri tem, kako uživamo, prebavljamo in hranimo naravni in družbeni svet, v katerem živimo? Kakšno hranilno vrednost nosi PIFcamp za lakoto domišljije?

Obudili bomo spomine in ponovno artikulirali nabiralniške sprehode, alternativne »club mate« fermentacije, limetine panirje, kruhke iz kislega testa, kavne kotičke, DIY inkubatorje za natto in tempeh, delavnice na odprtem ognju, koktajle s kombučo in sirupi, PIFnike (aka piknike), delavnice kuhanja piva in še več.

Glavne sestavine vsega naštetega so bili in ostajajo ljudje. Spomnili se bomo tudi preteklih udeležencev, raziskali njihovo delo in kaj je vplivalo na njihove PIFood aktivnosti, hkrati pa se bomo poskušali povezati s tistimi, ki fizično ne bodo prisotni, in se z njimi pogovarjali o diva večerjah, durain festivalih, žarih na plaži, obiskih destilarne, sadju v razsutem stanju, zidani gradnji in še čem.

Izvedeli bomo, kako je koncept PIFood nastal v sodelovanju z DiNaConom in kako je sodelovanje s PIFcamp kuhinjo oblikovalo njegovo identiteto. Udeleženci so vabljeni, da pomagajo pri pripravi dokumentacije, da vanjo prispevajo svoje gradivo in spomine, nove poglede nanjo, reinterpretacije ter ideje, poskuse, povezave… Prostor bo odprt za izmenjavo jedi, receptov in porajajočih vprašanj. Končna dokumentacija bo objavljena na blogu PIFood.club, potencilni sodelujoči pa se lahko že sedaj obrnejo na Ahaca (ahac@drmr.si) in se dogovorijo o načinih sodelovanja.

V spomin na pokojnega, a nikoli pozabljenega Daria, botra in inspiracije projekta PIFood <3

Dario Cortese: Rastlinsko vozlišče

Po nekaj manjših motnjah v človeški evoluciji od kamene dobe dalje, je končno tu človeku primerna doba, doba rastlin. Rastline so bile vedno pomemben del našega življenja. Pravzaprav obstajamo zaradi rastlin in ne obratno. Vsak atom ogljika v človeškem telesu je nekoč šel skozi rastlinski kloroplast in je bil del rastline. Rastline so bitja, ki vladajo svetu in oblikujejo ter usmerjajo življenja ljudi glede na svoje potrebe. Zakaj torej ne bi sodelovali?

Najenostavnejši način vzpostavitve kontakta z rastlinami je, da jih pojemo in uporabimo v obliki raznih doma narejenih izdelkov. Prek Rastlinskega vozlišča bomo na PIFcampu spoznali užitne divje rastline v okolici, kako jih pripravimo kot hrano in kako iz njih napravimo številne tradicionalne zeliščne produkte (praške, mazila, tinkture in hidrolate).

Tekom PIFcampa bomo objavljali kratke videe z Dariem, zato ostanite na vezi!

PIFhrana

Vključenost v naravni habitat alpskega območja je že od samih PIFcamp začetkov namigovala, da bodo prehranjevalne navade tehnološko motiviranih udeležencev v veliki meri določene z bližnjo okolico. To se je zgodilo postopoma in brez posebnega načrta. Skozi čas je proces PIFhrane fermentiral iz sedimentov in danes kliče po destilaciji v nove oblike. PIFhrana kot taka zajema prakse, poskuse, raziskovanja in opazovanja v zvezi z vso PIFcamp prehrano, ki se je v preteklih letih manifestirala skozi projekte kot so PIFvečerje, PIFnabiralništvo in PIFermentacija.

Letos si prizadevamo k vzpostavitvi smernic za celostni pristop k razumevanju našega odnosa do hrane. To načrtujemo z dvema, za zdaj večinoma ločenima pododdelkoma: PIFkuhinje in PIFoodLab-a. Ideja za prihodnost je, da se oba prepleteta v samozadosten koncept PIFhrane, letos pa se bomo posvetili konceptu PIFoodLab-a, s poudarkom na hekanju okoliškega habitata užitnih divjih rastlin za kasnejšo uporabo v fermentacijskih procesih. Spodaj lahko poiščete nekaj konkretnih zamisli, ki se jih bomo lotili.

PIFhrana 2019

Nabiralništvo & mapiranje

Označili bomo rastišča okoliških užitnih divjih rastlin. Udeležence spodbujamo, da predlagajo in pomagajo pri izbiri ustreznih orodij in pomagajo pri mapiranju z Dariem Cortesejem.

Izdelovanje sirupov

Sirupi za kasnejšo fermentacijo bodo pripravljeni iz lokalnih užitnih rastlin – predlagajte svoje recepte in želje!

Degustacija kave in čajev

Udeleženci naj za potrebe degustacij prinesejo svoje izbrane kave in čaje, ki jih lahko uporabimo tudi kot osnovo za fermentacijo kombuche in vodnega kefirja. Na voljo bo osnovna oprema za pripravo različnih stilov: chemex, aeropress, vodni kotel, mlin za kavo, čajnik. Dodatna ideja je izdelava kompleta za kavo s hladnim kapljanjem (PIFdrip) in/ali hladno kavo (PIFbrew).

Fermentacija kombuche in vodnega kefirja

Na začetku tedna bomo pripravili delavnico priprave različnih čajnev in kavnih kombucha fermentov, ki bodo pripravljeni do konca tedna, pri tem pa bomo degustirali predhodno pripravljene zvarke. Redno bomo pripravljali tudi svež vodni kefir, ker za fermentacijo potrebuje manj časa.

PIFermentirani koktelj

Vsi zgoraj navedeni fermentacijski poskusi bodo uporabljeni v eksperimentalnem koktajlu, s ciljem najti najbolj domišljavo fermentirano kombinacijo.

Kimchi in ostala fermentirana zelenjava

Začeli bomo z vprašanjem, kako narediti kimchi zgolj z uporabo lokalnih sestavin, pri čemer se zastavljajo tako večja geo-zgodovinska vprašanja, npr. koliko skupnega imata kimchi in kislo zelje ter kakšen pomen ima slednji pri ohranjanju lokalnih tradicij.

Fermetacije s kislim testom

Fokus bo na izmenjavi znanja o peki kruha in drugih kislih fermentov zgolj z uporabo odprtega ognja – brez kuhinjskih aparatov in pečic. Udeležence spodbujamo, da s seboj prinesejo lastno bazo za kislo testo.

Udeležba & dokumentacija

To so zgolj nekatere izmed ideje, ki jih je mogoče obravnavati v okviru koncepta PIFhrane, vsaki  dodatni predlogi in komentarji so več kot dobrodošli.

Končna ideja je pripraviti zbirko oziroma priročnik PIFhrane, ki se bo tekom prihodnjih ediciji PIFcampa lahko nadgrajeval. 

Koordinacijo dejavnosti PIFhrane vodi Ahac (ahac@drmr.si), na katerega se lahko predhodno obrnete tudi glede dodatnih zahtev in vprašanj.

* * *

Začetki PIFhrane

Divja hrana ali kako shekati vsakdanjo prehrambeno oskrbo

Naš redni gost in strokovnjak za divje užitne rastline Dario Cortese bo znova prevetril naše prehranjevalne navade ter obogatil okuse letošnjega PIFcampa!
Večina divjih rastlin, ki rastejo po vsem svetu, je užitnih. Nekatere niso. Dobro je poznati obe vrsti.
Naša oskrba s hrano se je pred približno 10.000 leti začela drastično spreminjati, začenši s prihodom sestavin iz Bližnjega vzhoda, da velikih sprememb po tako imenovani industrijski revoluciji sploh ne omenjamo – še posebej pa sredi 20. stoletja – zato danes uživamo hrano, ki raste na policah v trgovinah, včasih tudi na domačem vrtu. Toda divja živila so še vedno okrog nas, veliko jih je. Lahko jih je pripravite na različne načine, v kombinaciji z gojeno hrano, za katero ne bi smeli porabiti preveč denarja, npr. stročnice, nekaj zrn, korenovke, krompir itd. Tudi maščobe so potrebne. Pa ščepec soli.
Na PIFcampu bomo poskušali ugotoviti, kakšen bi bil letni strošek obrokov hrane, kombinirane na zgoraj navedeni način. Toda denar v resnici ne šteje; kar je resnično pomembno sta izkušnja in spoznanje, da niste odvisni od industrijske preskrbe s hrano. Da energijskih učinkov divje hrane sploh ne omenjamo.
Materiali in orodja: užitne divje rastline so okoli nas, orodja smo mi. Lonci in ponve pa so vedno v kuhinji.

PIFrecepti Daria Corteseja

Korenčkova Solata z Divjimi rastlinami 1.0

V solatno skledo naribajte korenje. Dodajte bučno olje, kis in prepražena sezamova semena. V solato dodajte še malo cvetov ter fino narezanih listov rmana (Achillea millefolium) in navadnega pelina (Artemisia vulgaris). Več listov in cvetov boste dodali, več okusa bodo te aromatične rastline dale solati, zato ne pretiravajte, ker so res močne. Solato okrasite s cvetovi enoletne suholetnice (Erigeron annuus), ki ima rahlo poprast okus. Premešajte in to je to! Dober tek! Solato lahko tudi solite, toda najprej jo poskusite brez nje.

Korenčkova Solata z divjimi rastlinami 1.1

Naribajte korenje in mu dodajte bučno olje, kis in prepražena sezamova semena na prav enak način kot v 1.0. Nato posamezni skledi solate dodajte nezrele sadeže enega velikega socvetja angelike (Angelica sylvestris). Premešajte in uživajte.

Paradižnikova solata z omako iz surovih kopriv in divjim korenjem

V veliko skledo dajte nekaj olivnega olja in kisa. Vanjo narežite tri ali štiri paradižnike ter jim dodajte en šop koprivinih poganjkov (Urtica dioica) in/ali mladih listov. Trije ali več ščepcev narezanih listov divjega korenja (Daucus carota) ne bo prav nič škodilo. Solite malo bolj kot ponavadi, saj bo dobljena zmes omaka oz. neke vrste koprivni gazpačo, s katerim bomo oblili paradižnike.
Vse prej našteto zmeljite v blenderju, dokler ne dobite na pol gosto, tekočo omako.
V dovolj veliko posodo narežite več paradižnikov, ki jih prelijte s koprivno gazpačo omako. Dodajte skledo ali dve cvetov divjega korenja, ki ste jih ločili od stebel. Vse premešajte z žlico in pustite stati toliko časa, da se arome razvijejo. Za konec solato okrasite še s cvetovi divjega korenja, če pa imate na voljo tudi kakšno vrsto divjega česna, lahko na vrh posujete tudi njegovo cvetje in cvetne čebulice.

LEDENI MATE ČAJ Z Malo Strašnico

3 velike žlice yerba mate čaja vmešajte v 2 litra mrzle vode. V rokah narahlo zmečkajte pest listov male strašnice (Sanguisorba minor) ter jih dodajte hladnemu čaju. Dobljeno infuzijo pustite stati vsaj nekaj ur, še boljše čez noč. Nato jo precedite, ohladite ali vanjo dodajte ledene kocke. Sedaj divji mate čaj lahko poskusite. Vonj listov male strašnice spominja na melone in kumarice. In da, tudi okus mate čaja je mogoče zaznati.

Namaz iz mladega sira in ČOBERJA

Kilogramu svežega sira, npr. skute, dodajte pol kilograma kisle smetane. Dodajte pest fino narezanih listov ali cvetov Braunejevega čoberja (Calamintha brauneana ali katere koli druge vrste iz družine Calamintha), nekaj olivnega olja in soli. Dobro premešajte in pustite za nekaj časa stati – najboljše bo, da za nekaj ur ali čez noč. Postrezite kot namaz za na kruh, kot omako, v katero bomo pomakali koščke surove zelenjave, s kuhanim krompirjem, kot dodatek k različnim solatam itd.

KopriviN čips

Naberite precej vršičkov koprive (Urtica dioica). Tudi cvetni poganjki s starejšimi listi so odlični. Naberite jih, tik preden začnejo cveteti ter odstanite trdo steblo.
V ponvi segrejte nekaj olja (npr. kokosovega), svinjske masti ali gheeja, in v njem koprive na kratko ocvrite – minuta je ponavadi dovolj. Koprive iz ponve odstranite takoj, ko postanejo hrustljave in se maščoba ne peni več. Cilj jih je ohraniti (temno) zelene; če začenjajo rjaveti, je skrajni čas, da jih vzamemo ven. Dobljeni čips posolimo, na rahlo premešamo in jed je pripravljena.

pifmetamin Z ROŽNim KORENom

Naberite 20 stebel rožnega korena (Rhodiola rosea) in z njih odstranite liste. Dajte jih v blender, vanj dodajte 1 liter jabolčnega ali hruškinega žganja ali vodke ter dobro zmiksajte. Pustite dobljeno mešanico nekaj časa stati, da se zdrobljeni listi posedejo na tla posode. Tekočino nato odlijte v steklenico ter jo dobro zatesnite. 30 do 60 mililitrov te mešanice ima prijeten in poživljujoč učinek. Zdrobljenih listov pa nikar ne mečite stran. Žličko ali dve dodajte vsem vrstam čaja.

 

 

 

Želite izvedeti več o rastlinah, ki smo jih omenili ter njihovi uporabi? Poiščite jih na internetu. Wikipedia je precej dober vir osnovnih informacij. Najlažje bo, če jih poiščete tako, da vtipkate njihovo latinsko ime.

Shekaj svojo prehrano!

Torej, pravijo nam, da najboljša hrana raste na policah v superhiperultramegamarketih, kajne? In da je eko/bio/organsko hrana najboljša? No, vse ostalo, česar nam ne povejo, je: dobesedno obkoljeni smo s prehrambeno celostnimi in užitnimi divjimi rastlinami, ki se jih da pripraviti na številne načine, a velja pravilo, da je najboljša priprava vedno najbolj preprosta. Tokrat bomo ščurke, larve in druge žuželke pustili za sabo (mimogrede, bolj ali manj so užitni) ter se posvetili divji zelenjavi in zeliščem.

 

Naš cilj se bo pobliže spoznati z rastlinami, pa naj bodo te užitne ali ne (vse strupene so izjemno zdravilne, a med njihovim zdravilnim učinkom in strupenostjo je tanka meja), saj smo jim všeč in imajo zato tako zelo rade, če jih pojemo.

 

Je kdo omenil rdečo mušnico in volčjo česnjo? Omenili bomo nekaj primerov nedavne uporabe teh šamanskih psihoaktivnih substanc starega sveta, ki so se zgodili nedaleč stran od PIFbaze.

 

 

Projekt bo vodil (oz. se vsaj trudil) Dario Cortese, agrikulturni disident in ponosni vodja pasjega krdela. V življenju je našel dovolj časa, da je o temi napisal tudi nekaj knjig.