Avdio-vizualni laboratorij

Skladatelj in glasbenik John Richards (Dirty Electronics) je v Trento prinesel svoj DIY tekstovni-noise sintič, v katerega želi vključiti razna besedila in polemike, ki se odvijajo na letošnjem PIFcampu. Te bo predvajal na LCD zaslonu, vdelanem v njegovo umetniško vezje. Udeležencem tokratnega tabora je na razpolago dal svoje znanje iz osnov elektronike, oblikovanja elektronskih vezij in grajenja analognih in digitalnih zvočil. Nastale so različice instrumenta, poimenovanega Bad of Nails, za izdelavo katerega so delavničarji uporabili materiale, ki so jih našli v oklici tabora – opeke, les, kamne in podobno. Skupaj s Stašem Vrenkom in Klemensem Kohlweisom pa je razvil še radikalni čip, za izdelavo katerega so, kot pravi, uporabili minimalna sredstva.

Pifovski povratnik Václav Peloušek, ki v okviru Bastl Instruments razvija in izdeluje sintetizatorje zvoka in se pogosto loteva izdelave različnih orodij, ki mu pomagajo pri ustvarjanju avtorske glasbe, je svoj čas na taboru posvetil razvoju MIDI mikrokontrolerja, ki, povezan z mikrofonom, upravlja z njegovim vokalom. Razvil ga je za potrebe svojega najnovejšega glasbenega projekta Toyota Vangelis, za katerega v Soči nastajajo tudi nove kompozicije. 

Še ena redna obiskovalka tabora, Staša Guček, je tu nadaljevala svoj lanski projekt MOTHeremin. Izdelala je kar tri analogna zvočila, taktilne teremine za slepe in slabovidne, katerih osnova so risbe ogroženih metuljev Slovenije. Domači interdisciplinarni umetnik in programer Tadej Droljc je tu razvil dva dela svoje najnovejše avdio-vizualne kompozicije. Za projekt, ki ga bomo v Ljubljani lahko ujeli decembra, je naredil vezje, s katerim lahko preko arduina upravljamo naprave z višjimi napetostmi, razvil pa je tudi konverter, ki pretvarja med avdio in laserskimi ILDA signali.

Svoj intermedijski performans Ictuscordis, katerega glavni subjekt je avtorjevo srce oziroma srčni utrip, je v dolini reke Soče želel nadgraditi glasbenik in performer Januš Aleš Luznar (Yanoosh). Skušal je narediti senzor za zaznavanje srčnega utripa plesalca, ki ga želi v prihodnje vključiti v nastop in na ta način nadgraditi vizualni element performansa. Vendar pravi, da mu čas ne bo dovolil dokončati projekt. katerega prva različica je bila lani razvita prav s pomočjo PIFa.

Elektronski glasbenik Mitja Cerkvenik je na taboru razvil midi kontroler z avtomatizacijo za prostorski večkanalni avdio performans. Nadaljevanja preteklih vizualnih raziskovanj svetlobe in sence na premikajočo se tekstilno površino pa sta se lotili oblikovalka Kaja Kisilak in arhitektka Lea Bradašević. Njune analogne vizualije, ki so bile v preteklosti denimo del koncertnega nastopa skupine Loudspeaker Alliance in sta jih upravljali z rokami, sta nadgradili tako, da delo raztezanja in premikanja tkanine prevzemajo električni motorji, ki ustvarjajo moire optične efekte. Tudi sicer na taboru nastajajo še mnogi zanimivi glasbeno-vizualni eksperimenti – projekti, ki so tako ali drugače vezani na glasbo.

Aktivni začetek

Vsakoletne raziskovalne pohode v okolici tabora, na katere se podajamo v družbi našega strokovnjaka za divjo prehrano Daria Corteseja, s katerim spoznavamo razne divje rastline, smo letos še nadgradili. Skušamo namreč sistematizirano označiti rastišča okoliških užitnih divjih rastlin. Prav na poti v zapuščeno vas Lemovje, ki se nahaja na vzpetini nad taborom, s katere se odpirajo idilični pogledi, so tako že potekali prvi poskusi mapiranja.

Ker si prizadevamo vzpostaviti smernice za celostni pristop k razumevanju našega odnosa do hrane, ki je že ves čas pomemben del tabora, ne preseneča, da tudi letos potekajo eksperimenti s fermentacijo in peko kruha. Hrana pa je na igriv način središčna točka namizne igre v nastajanju. Udeleženki tabora Grace Wong in Jennifer Katanyovtamant skušata preko igre njene igralce spodbuditi k preizkušanju novih okusov (natto, durian, kimchi…) in predvsem k pogovoru o hrani.

S postavitvijo raznih odzivnih senzorjev in kreativne elektronike na različne točke v okolici tabora na povsem svojstven način komunicira Scott Kildall, ameriški konceptualni in multimedijski umetnik, katerega umetniško raziskovanje se sicer kritično loteva področja virtualnih svetov, spletne umetnosti in spekulativnih tehnologij. S terenskimi posnetki, ki jih snema v okolici tabora, je z dobro mero humorja opremil nekatere rastline v neposredni bližini dogajanja.

O možnih postavitvah zunanjega modularnega mobilnega pohištva, ki bi udeležencem omogočalo delo, počitek ali druge oblike preživljanja časa še bližje naravi, razmišlja skupina, zbrana okoli grške arhitektke Olivie Kotsife, ki jo zanima sooblikovanje in so-izdelava delovnih in izobraževalnih okolij prihodnosti. Olivia je z navdušeno druščino že poiskala nekatere možne lokacije za njihovo vzpostavitev.

Nemški nomadski znanstvenik z ozadjem v molekularni biologiji Julian Chollet je roke zakopal v zemljo. Tabor je namreč obiskal z željo preučevanja in raziskovanja prsti, kar tudi sicer počne v okviru odprte raziskovalne platforme HUMUS sapiens. Že prvi vzorci, pregledani pod mikroskopom, so nakazali, da je zemlja okoli tabora živa in polna mikroorganizmov, ki pomagajo denimo pri biorazgradnji.

Kljub temu da večina dela na svojih projektih, je veliko sodelovanja in izmenjave idej. Sproščeno vzdušje in odprtost udeležencev omogoča tako kreativno izmenjavo, preverjanje idej, kot tudi reševanje povsem praktičnih in abstraktnih problemov.  

Pleme digitalnih nomadov

V dolini Soče, v neokrnjeni naravi Triglavskega narodnega parka, se je že peto leto zapored na poletnem hekerskem kampu zbrala zasedba domačih in tujih medijskih, video in zvočnih ustvarjalcev, programerjev, inženirjev, teoretikov in znanstvenikov, ki se bo v tekočem tednu lotila samostojnih in skupnih projektov na presečišču umetnosti, znanosti in tehnologije.  

Tudi letos so pomemben del tabora izbrani mednarodno uveljavljeni mentorji, ki v mreži projektov delujejo kot nekakšna vozlišča in kritično naslavljajo področje skupnostnega dela, kreativne elektronike, interaktivnih tehnologij, ter učenja v naravi. Ker je tabor zasnovan po načelu horizontalnega deljenja znanja in ga vsebinsko organizirajo prav udeleženci sami, so se že prvi dan seznanili tudi s projekti, ki se jih nameravajo lotiti.

Skupaj nekje petdeset izbrancev letošnjega hekerskega kampa je tako uvodno popoldan preživelo v spoznavanju s taborom in njegovo okolico ter v medsebojnem spoznavanju. Dan pa se je po okusni večerji in ob zvokih glasbe, nekateri od udeležencev so že komaj čakali na prve jam sešne, prevesil v noč. Zadovoljni in polni pričakovanj, kaj bo prinesel teden pred nami, smo dan sklenili s prižigom tabornega ognja.

Zvočna instalacija Alexandrosa Kontogeorgakopoulosa

Projekt je interaktivna, prostoru prilagojena zvočna instalacija, ki bo tekom tabora nastajala v sodelovanju s PIFskupnostjo. Vrsto zvočnikov in svetlobnih senzorjev bomo namestili na drevesa v gozdu v neposredni bližini osrednjega dela tabora ter tako ustvarili zvočno krajino, ki se bo odzivala na svetlobo. Instalacijo bo mogoče izkusiti tako podnevi, saj prav takrat prihaja do nenehnih sprememb svetlobnih pogojev (premikanje sonca, oblaki, premikanje listov itd.), kot ponoči, ko bodo obiskovalci tabora prostor osvetljevali z raznimi svetili ter se tako povezali z instalacijo. Nočni scenarij bo delu dodal še eno zanimivo svetlobno dimenzijo, saj se bodo v prostor projicirale tudi sence udeležencev.

V času tabora bo Alexandros izvedel delavnico na temo vgrajenega zvočno-glasbenega programiranja in tehnologij, ki se bodo v projektu uporabljale. Interaktivni glasbeni sistem bo razvit na odprtokodni platformi majhnih računalnikov z zgolj enim vezjem (platforma Bela), ki je bila razvita prav za nizko-latenčni interaktivni zvok. Platforma ponuja visoko zmogljivo zvočno in senzorično procesiranje, ki ga ob drugih standardnih programskih okoljih za računalniško glasbo ali novomedijsko umetnost lahko izvajamo tudi v C ali Pure Dati. Udeleženci bodo pridobljeno znanje lahko uporabili pri bodočih interaktivnih projektih, ki so povezani z zvokom. Pure Data je prostodostopen in brezplačen, poganjamo ga lahko s prenosnim računalnikom ali s katerokoli drugo platformo (npr. Raspberry Pi), kar vnovič pomeni, da je mogoče pridobljeno znanje prenesti na druge projekte.

Tekom projekta bodo predstavljeni tudi različni koncepti zvočnega skladanja, eksperimentiranje s patchi za interaktivno procesiranje zvoka ter glasbeno skladnjo, razvijanje novih patchov, snemanje zvokov iz okolja z glavnim poudarkom na skupinskem soustvarjanju interaktivne zvočne krajine prek jam sessionov in medsebojne interakcije. Udeleženci naj s seboj prinesejo prenosne računalnike, na katere je mogoče naložiti in zagnati program Pure Data, ideje ter vse veščine, ki jih uporabljajo pri ustvarjanju svojih glasbenih projektov.

Nadzorovanje narave – raziskovanje ultra-lokalnega FM radia

FM radio je star, hrupen in pogosto oklican za zastarelega, a vendar se zdi, da njegova uporaba nikoli zares ne zamre – z uporabo poceni sprejemnikov in FM funkcije na pametnih telefonih je danes njegova dostopnost še lažja kot v preteklosti!

Klemens Kohlweis bo v okolici PIFcampa namestil majhne, neodvisne FM radijske oddajnike, ki bodo v zgolj nekaj metrskem dosegu prenašali zvoke enostavnih elektronskih vezij. Ti bodo ojačali in se na okolico odzivali z mikrofoni in senzorji svetlobe ter vetra, s čimer bodo ustvarili slušno doživetje, ki je specifično za določeno točko v prostoru in času. Udeleženci so vabljeni, da na oddajnik priklopijo svoje lastne naprave in sodelujejo pri zaključnem zvočnem sprehodu.

MIDI, flavta in mikrokontrolerji

Naš redni udeleženec Václav Peloušek že več kot 10 let ravija in izdeluje sintetizatorje zvoka, 6 let nazaj pa je ustanovil podjetje Bastl Instruments. Sicer se veliko ukvarja s fizičnim računalništvom in programiranjem mikrokontrolerjev, najpogosteje pa razvija različna orodja, ki mu pomagajo pri ustvarjanju avtorske glasbo. Kot glasbenik bi letos svojo udeležbo na  PIFcampu rad izkoristil kot priložnost, da v sodelovanju z drugimi udeleženci ustvarja elektronsko glasbe in morda celo glasbeni video. S seboj bo prinesel orodja, senzorje ter vmesnike, s katerimi bo stvari iz realnega sveta moč povezati v glasbene ekosisteme. Poleg tega pa bi nekaj časa rad namenil tudi razvoju ideje, kjer bi MIDI mikrokontroler povezal z mikrofonom in nanj igrali po principu, ki je soroden igranju na flavto.

Večkanalni Mapper

Postavitev večkanalnega zvočnega performansa je z uporabo računalnika, primerne programske opremo in večkanalno zvočno kartico relativno enostavna. Kompaktna, a dražja alternativa računalniku je kombinacija različnih Eurorack modulov ali večje mešalne mize. Nekateri večkanalni zvočni vmesniki, ki omogočajo procesiranje zvoka z notranjim DSP-jem (EQ, kompresorji, limiterji) so prav tako primerne rešitve za upravljane brez računalnika.

Mapper Mitje Cerkvenika aka jesusonecstasy je naprava, ki poveže MIDI kontroler neposredno z zvočnim vmesnikom, torej brez računalnika, in omogoča dostop do notranjega DSP procesorja. Z avtomatizacijo parametrov, ki jih ponuja DSP mixer (level, aux sends in EQ) se lahko doseže prostorske psihoakustične efekte. Na zaključnem večeru PIFcampa bo jesusonecstasy izvedel večkanalni nastop z Mapperjem, ki bo z vizualnim performansom Kaje Kisilak in Lee Bradašević.

Avdio-vizualna kompozicija Tadeja Droljca

Slovenski interdisciplinarni umetnik in kreativni programer Tadej Droljc bo na PIFcampu razvijal dele svojega najnovejšega avdio-vizualnega projekta. Multidisciplinarno delo bo združevalo elektroakustično glasbo, digitalne vizualije, po meri oblikovan odrski objekt/instrument, meglico, zračne kompresorje in svetlobo iz različnih virov (laser, svetila z gibljivo glavo, zatemnilniki in stroboskopske luči), vsi ti elementi pa bodo medsebojno prepleteni in nadzorovani preko računalnika. 

Synspecies

Tadej Droljc ustvarja v polju elektronske glasbe, računalniško-generiranega glasbeno-vizualnih kompozicij  in drugih oblik novomedijske umetnosti. V najaktualnejših delih se usmerja predvsem v – čemur sam pravi – pluralistični pristop k avdiovizualni skladnji v realnem času, v okviru katerega hierarhije med zvokom in sliko soobstajajo v vsaki posamični skladbi.

Za samostojna in skupinska dela je prejel nagrado Edigma Semibreve ter bil v ožjem izboru za prejem nagrade Lumen 2018, študentske nagrade Lumen 2017 in štipendije Dennis Smalley za elektroakustično glasbo. Na madridskem Madatacu je prejel nagrado za najbolj obetavnega video umetnika. Nastopal in razstavljal je na festivalih, kot so Electronica, L.E.V. Festival, Brighton Digital Festival, Semibreve, Marché du Film – Festival de Cannes, Node or Athens Digital Arts Festival. Trenutno z Futurelabom, ki deluje v okviru Ars Electronice, sodeluje pri projektu Immersify.

Zunanji delovni prostori na PIFcampu

Imate dovolj zaprtih prostorov? Pridružite se Oliviji Kotsifi in si ustvarite svoj lasten studio v naravi!

Olivia Kotsifa je oblikovalka, ustvarjalka in arhitekta, ki veliko potuje, zato je večina njenega umetniškega dela usmerjena v preučevanje in oblikovanje mobilnih delovnih okolij. Na letošnjem PIFcampu se bo osredotočila na izdelavo zunanjega pohištva, ki bo udeležencem tabora omogočalo delo, počitek ali druge oblike preživljanja časa bližje naravi. Olivia verjame, da moramo, ko govorimo o prihodnosti dela, razmišljati o prihodnosti naših delovnih prostorov. Njen premislek vodi v oblikovanje prilagodljivih in mobilnih rešitev v naravi.

Projekt je nadaljevanje Olivijine umetniške rezidence, ki jo je februarja letos gostilo Društvo  Ljudmila.