Dario Cortese: Rastlinsko vozlišče

Po nekaj manjših motnjah v človeški evoluciji od kamene dobe dalje, je končno tu človeku primerna doba, doba rastlin. Rastline so bile vedno pomemben del našega življenja. Pravzaprav obstajamo zaradi rastlin in ne obratno. Vsak atom ogljika v človeškem telesu je nekoč šel skozi rastlinski kloroplast in je bil del rastline. Rastline so bitja, ki vladajo svetu in oblikujejo ter usmerjajo življenja ljudi glede na svoje potrebe. Zakaj torej ne bi sodelovali?

Najenostavnejši način vzpostavitve kontakta z rastlinami je, da jih pojemo in uporabimo v obliki raznih doma narejenih izdelkov. Prek Rastlinskega vozlišča bomo na PIFcampu spoznali užitne divje rastline v okolici, kako jih pripravimo kot hrano in kako iz njih napravimo številne tradicionalne zeliščne produkte (praške, mazila, tinkture in hidrolate).

Tekom PIFcampa bomo objavljali kratke videe z Dariem, zato ostanite na vezi!

BEAM TEAM: μπA (micropia)

Projekt μπA (micropia) vizualnega dvojca BEAM TEAM (Stella Ivšek in Anja Romih) je eksperiment v raziskovanju korelacije svetlobe (video projekcije, produkcija video materiala) in dinamike vodne površine v odnosu zvoka (vplivi zvočnih frekvenc na vodno površino). Pri projektu sodeluje tudi Črt Trkman (zvočno oblikovanje).

Na PIFcampu se bova osredotočali na produkcijo video materiala, ki bazira na posnetkih pridobljenih s pomočjo digitalnega mikroskopa. Posnetke naravnih struktur in organizmov  bova modificirali in jih projicirali nazaj na naravne površine. Projekt želiva v obliki simulacije naravnega okolja realizirati tudi v galerijskem prostoru v osmo/zi. Instalacija bi vsebovala mapirano video projekcijo na objekte prinešene iz naravnega okolja in odboj svetlobe na vodno površino, katere strukturo spreminjajo zvočne frekvence moduliranih zvokov narave.

Predstavitev lahko vključuje tudi posnetke procesov in raziskovanj izvedenih v času PIFcampa.

Blaž Pavlica: DIY ambisonična kupola

Ambisonics je sferični prostorsko-zvočni format, ki poleg horizontalne ravni vsebuje tudi zvoke nad in pod poslušalcem. Za razliko od drugih formatov njegovi kanali ne nosijo signalov za posamezne zvočnike, temveč reprezentacijo sferičnega zvočnega polja, ki je neodvisno od števila dejanskih zvočnikov. Zaradi tega omogoča ustvarjalcu, da razmišlja o zvezni sferi izvora zvokov in se ne ukvarja s končno reprodukcijo zvoka. Poleg tega omogoča več svobode pri postavitvi in številu zvočnikov za predvajanje, saj lahko signale, ki predstavljajo zvočno polje, dekodiramo v poljuben zvočni sistem.

Format je bil razvit že v 70. letih, zadnje čase pa se njegova popularnost spet dviga. Trije razlogi za to so:

  • prenehanje veljavnosti patentov, mnoge odprtokodne in lastniške implementacije programske opreme,
  • uporabnost formata na področju virtualne resničnosti,
  • razvoj kvalitete procesiranja, snemanja in proizvajanja zvoka počasi dosega svoj limit, zato postaja razvijanje prostornosti zvoka vse bolj zanimivo (HiFidelity < HiSpatiality).

DIY ambisoniča kupola bo matrika 8 zvočnikov postavljenih na kupoli, ki je bila razvita in uporabljena v sklopu PifLaba in preteklih PIFcampov.

Enkodiranje in dekodiranje bo potekalo z uporabo okolij SuperCollider in Reaper DAW. Testiranje bo vključevalo predvajanje, poslušanje ter preizkušanje različnih algoritmov za manipulacijo zvočnega polja in različnih dekoderjev v matriko 8 zvočnikov. Cilj projekta je dokumentirati postavitev, potrebne vire in kakovost cenovno ugodnega sistema za reprodukcijo zvočnega formata ambisonics.

Vodna forenzika na PIFcampu

Projekt aqua_forensic 2.0, avtorjev Robertine Šebjanič in Gjina Šutiča, se osredotoča na DIY analizo vode in učinkov nevidnih farmacevtskih onesnaževal v vodi.

#ocean #morje #forenzična_oceanografija #aqua_forensic #nevidna_antropogena_onesnaževala #kemična onesnaževala (farmacevtski izdelki, antibiotiki, težke kovine, olja) #morski_habitati #morska_ekologija #forenzična_oceanografija #nevidno_vidno #makro mikro #terraforming #aquaforming #aquafarming #pošasti

Projekt aqua_forensic obravnava očem nevidno, a vseprisotno onesnaževanje svetovnih voda z nevidnimi kemičnimi onesnaževalci (težke kovine, olja, antibiotiki, ostanki fitofarmacevtskih sredstev), ostanki industrijske proizvodnje in človeške potrošnje. Projekt odpira razpravo o človeški empatiji do (pod)vodnih habitatov, odpira vprašanja o t.i. aquaformingu v obdobju Antropocena in o človeškem odtisu na vodah; predvsem pa postavlja ključno vprašanje – kako oceani čutijo naše delovanje?

Na PIFcampu bosta Robertina Šebjanič in Miha Godec izvedla protodelavnico aqua_forensic ter pripravila odprtokodni priročnik. Udeleženci delavnice se bodo preko hibridnega pristopa, ki združuje znanost, znanost in citizen science, seznanili s problematiko sodobnih nevidnih onesnaževal vode.

Miha Godec bo tekom tabora aktiven tudi na svojem raziskovalnem projektu Palingeneza 2.0, ki predstavlja enega od načinov čiščenja onesnaženesti voda, perečega problema številnih predelov sveta.

Projekt aqua_forensic (2018) je nastal v produkciji Ars Electronice, v sklopu rezidence EMAP/EMARE, in ob podpori Zavoda Projekt Atol , UR Instituta (HR), Zavoda Sektor (SI), Čistoće Dubrovnik (HR), Mestne občine Ljubljana, Ministrstva za kulturo RS in Ministrstva za kulturo RH ter programa Evropske unije Ustvarjalna Evropa.

DIY fotogrametrija tal

Fotogrametrija je tehnologija pridobivanja kvantitativnih podatkov o fizičnih objektih, organizmih in njihovem okolju iz fotografskih posnetkov. Opazovanje spreminjanja pokrajin s pomočjo satelitskega slikanja ali spremljanje odzivanja ekosistema preko stacionarnih kamer je široko uporabljena tehnika. Kljub temu pa neposredna časovno rešena (time-resolved) fotografija v okviru raziskovanja tal doslej še ni bila natančno raziskana.

V te namene je pogosta uporaba (včasih predelanih) optičnih bralnikov za ustvarjanje time-lapse videoposnetkov rasti korenin, kompostiranja, vedenja žuželk itd., ki ustvarja visoko estetske posnetke. Uporaba skenerjev namesto kamer ima veliko prednosti: optične bralnike je z nekaj hidroizolacije mogoče dobesedno zakopati  v poljuben material, ki ga želite opazovati, objekte/organizme osvetljujejo razmeroma kratek čas in snemajo slike z visoko ločljivostjo. Ker imajo določen fokus in stabilno razdaljo do objekta se v procesu opazovanja eliminira tudi mnogo pogostih virov napak.

Na PIFcampu bo Julian Chollet eksperimentiral s časovno rešeno DIY-fotogrametrijo ter z njeno uporabo raziskoval strukturo tal in kopičenje humusa. Tehnike in rezultati raziskovalnega procesa bodo dokumentirani in dani v skupno rabo.

HUMUS sapiens je odprta platforma za raziskovanje in preučevanje prsti, ki v ekologijo tal vnaša DIY in DIWO pristope ter odprt “hekerski duh”, tekom praktičnih raziskav pa spodbuja kritične družbene izzive in razmislek o aktualnih znanstvenih diskurzih. Izhaja iz mrež mikroBIOMIK, Hackteria in Gasthaus.

Kaj pa PIFcamp 2020?

Dragi PIFlarji,

po tehtnem premisleku smo se odločili, da vseeno izvedemo letošnjo edicijo PIFcampa, četudi v drugačni različici kot smo je vajeni. Scenarijev, podscenarijev in alternativnih zaključkov za letošnjo izvedbo je več, jasno pa je, da dokler se virus ne umiri, karantena ne sprosti in ukrepi v Sloveniji in po svetu ne zrahljajo, dogodka, kot ga poznamo, ne moremo izvesti. Varnost in zdravje udeležencev ter ekipe sta vedno na prvem mestu, zato vas prosim za potrpežljivost in razumevanje v naslednjih nekaj tednih, ko bodo možnosti za izvedbo bolj jasne.

Prijav za letošnjo udeležbo zaradi varnostnih razlogov žal ne bomo sprejemali, zagotavljamo pa, da bomo v skladu s PIFcamp načeli poskušali ohraniti pestrost in multidisciplinarnost projektov, znanja in ustvarjalnih pristopov, četudi virtualno. Vse letošnje vsebine in vozlišča bomo sproti beležili tudi na blogu, velik del vsebin pa bo dostopen v virtualni obliki.

Upamo, da bo letošnja izvedba le enkratni eksperiment in da se v standardni obliki spet vidimo naslednje leto. Nenazadnje je čar PIFcampa tudi edinstvenost vsake izvedbe posebej. Za vsa vprašanja in predloge smo dosegljivi na pifcamp@ljudmila.org.

Ostanitev zdravi in hekajte varno,
VašaPIFcamp ekipa

Odprta sobota 2019

PIFcamp se počasi bliža koncu, pred nami je že tradicionalna Odprta sobota, na kateri se lahko spoznate z letošnjimi udeleženci tabora in preverite, kaj smo tekom tedna počeli. Kot vsako leto s programom začnemo ob 13. uri, razne aktivnosti pa bodo potekale preko celega dneva in se nadaljevale vse do poznega večera.

Scott Kildall – zvočna instalacija

Na desetih različnih točk v okolici tabora bodo umeščene zvočne intervencije ameriškega konceptualnega in multimedijskega umetnika.  

Staša Guček – prezentacija zvočil

Slovenska glasbenica, ki je izdelala tri analogna zvočila, taktilne teremine za slepe in slabovidne, katerih osnova so risbe ogroženih metuljev Slovenije, pripravlja »slepo« demonstracijo zvočil.  

Klemens Kohlweis – zvočna instalacija

Avstrijski umetnik bo v okolici PIFcampa namestil majhne, neodvisne FM radijske oddajnike, ki bodo v zgolj nekaj metrskem dosegu prenašali zvoke enostavnih elektronskih vezij.

Alexandros Kontogeorgakopoulos – zvočna instalacija

Grški transdisciplinarni umetnik, ki deluje na preseku umetnosti, znanosti in tehnologije, bo v gozdu ob taboru postavil zvočno instalacijo opremljeno z terenskimi posnetki, ki so nastali na kampu.

Magdalena Ågren – kolaborativni zvočni perfomans

Švedska glasbenica, ki je skupaj z ustvarjalko elektronskih tekstilij Miko Satomi, razvila e-tekstilni vmesnik, majico preko katere lahko glasbenica z gibi kontrolira svoje analogne sintetizatorje zvoka in druge zvočne efekte, bo v živem nastopu demonstrirala rabo kostuma.

Januš Aleš Luznar (Yanoosh) – intermedijski performans

Svoj intermedijski performans Ictuscordis, katerega glavni subjekt je avtorjevo srce oziroma srčni utrip, nam bo v večernih urah predstavil slovenski glasbenik in performer.

Václav Peloušek – karatek nastop

Češki glasbenik in izumitelj sintesajzerjev pripravlja kratko demonstracijo MIDI mikrokontrolerja, ki, povezan z mikrofonom, upravlja z njegovim vokalom. Razvil ga je za potrebe svojega najnovejšega glasbenega projekta Toyota Vangelis, za katerega sta v Soči nastali tudi novi kompoziciji, ki jim bomo lahko prisluhnili.

Kaja Kisilak, Lea Bradašević in Mitja Cerkvenik – avdio-video performans

Domači vizualni umetnici bosta z vizualizacijami pospremili glasbo elektronskega glasbenika Mitje Cerkvenika.

Helene Thuemmel – umetniška instalacija

Na ogled bo postavljena instalacija krhkih odlitkov nemške umetnice, k v obliki plastičnih skodelic kar vabijo k dotikanju. Njeno minljivo umetniško del je sicer treba brati kot kritiko potrošniškega sveta, sveta stvari in predmetov, ki jim ni namenjena dolgotrajnost.

Urška Savić – Arhiv

Domača vizualna umetnica bo na ogled postavila digitaliziran analogni arhiv svojih fotografij, ki se jih bo dalo tudi natisniti in sicer v mini foto fanzin. Na taboru je sicer del fotografij ročno uredila in opremila s kategorijami, preostanku pa je kategorije določila nevronska mreža naučena od ročno označenih fotografij.

Julian Chollet – Open soil research

Nemški nomadski biolog bo na ogled in uporabo postavil svoj mobilni laboratorij za preučevanje prsti. Raziskave prsti potekajo v okviru odpre platforme za raziskovanje in preučevanje prsti HUMUS sapiens, ki v ekologijo tal vnaša DIY in DIWO pristope ter odprt »hekerski duh«.

Na travniku ob taboru, pod kupolo za porazdeljeno zaznavanje domačega računalniškega programerja in umetnika Luke Freliha, bomo 3D skenirali ljudi in večje objekte. Obeta se nam PIFnik, v okviru katerega bomo lahko preizkusili kruh in razne fermentirane jedi, ki so pod okriljem Ahaca Medena in ekipe sodelavcev nastajali v okviru tokratnega tabora. Delali bomo tudi divje namaze in degustirali osvežilne pijače.

Naš strokovnjak za divje rastline Dario Cortese pripravlja Divji sprehod ob Soči. Ob reki bo možno preizkusiti mobilno modularno pohištvo grške arhitektke Olivie Kotsifa. Tam se bomo lahko denimo počili ali pa se družili ob namizni igri Američank Grace Wong in Jennifer Katanyovtamant, ki igralce skušata na igriv način spodbuditi k preizkušanju novih okusov in k pogovoru o hrani. Seveda pa seveda nikakor to ni vse česar se bodo lotili letošnji piflarji. Se vidmo!

Avdio-vizualni laboratorij

Skladatelj in glasbenik John Richards (Dirty Electronics) je v Trento prinesel svoj DIY tekstovni-noise sintič, v katerega želi vključiti razna besedila in polemike, ki se odvijajo na letošnjem PIFcampu. Te bo predvajal na LCD zaslonu, vdelanem v njegovo umetniško vezje. Udeležencem tokratnega tabora je na razpolago dal svoje znanje iz osnov elektronike, oblikovanja elektronskih vezij in grajenja analognih in digitalnih zvočil. Nastale so različice instrumenta, poimenovanega Bad of Nails, za izdelavo katerega so delavničarji uporabili materiale, ki so jih našli v oklici tabora – opeke, les, kamne in podobno. Skupaj s Stašem Vrenkom in Klemensem Kohlweisom pa je razvil še radikalni čip, za izdelavo katerega so, kot pravi, uporabili minimalna sredstva.

Pifovski povratnik Václav Peloušek, ki v okviru Bastl Instruments razvija in izdeluje sintetizatorje zvoka in se pogosto loteva izdelave različnih orodij, ki mu pomagajo pri ustvarjanju avtorske glasbe, je svoj čas na taboru posvetil razvoju MIDI mikrokontrolerja, ki, povezan z mikrofonom, upravlja z njegovim vokalom. Razvil ga je za potrebe svojega najnovejšega glasbenega projekta Toyota Vangelis, za katerega v Soči nastajajo tudi nove kompozicije. 

Še ena redna obiskovalka tabora, Staša Guček, je tu nadaljevala svoj lanski projekt MOTHeremin. Izdelala je kar tri analogna zvočila, taktilne teremine za slepe in slabovidne, katerih osnova so risbe ogroženih metuljev Slovenije. Domači interdisciplinarni umetnik in programer Tadej Droljc je tu razvil dva dela svoje najnovejše avdio-vizualne kompozicije. Za projekt, ki ga bomo v Ljubljani lahko ujeli decembra, je naredil vezje, s katerim lahko preko arduina upravljamo naprave z višjimi napetostmi, razvil pa je tudi konverter, ki pretvarja med avdio in laserskimi ILDA signali.

Svoj intermedijski performans Ictuscordis, katerega glavni subjekt je avtorjevo srce oziroma srčni utrip, je v dolini reke Soče želel nadgraditi glasbenik in performer Januš Aleš Luznar (Yanoosh). Skušal je narediti senzor za zaznavanje srčnega utripa plesalca, ki ga želi v prihodnje vključiti v nastop in na ta način nadgraditi vizualni element performansa. Vendar pravi, da mu čas ne bo dovolil dokončati projekt. katerega prva različica je bila lani razvita prav s pomočjo PIFa.

Elektronski glasbenik Mitja Cerkvenik je na taboru razvil midi kontroler z avtomatizacijo za prostorski večkanalni avdio performans. Nadaljevanja preteklih vizualnih raziskovanj svetlobe in sence na premikajočo se tekstilno površino pa sta se lotili oblikovalka Kaja Kisilak in arhitektka Lea Bradašević. Njune analogne vizualije, ki so bile v preteklosti denimo del koncertnega nastopa skupine Loudspeaker Alliance in sta jih upravljali z rokami, sta nadgradili tako, da delo raztezanja in premikanja tkanine prevzemajo električni motorji, ki ustvarjajo moire optične efekte. Tudi sicer na taboru nastajajo še mnogi zanimivi glasbeno-vizualni eksperimenti – projekti, ki so tako ali drugače vezani na glasbo.

Aktivni začetek

Vsakoletne raziskovalne pohode v okolici tabora, na katere se podajamo v družbi našega strokovnjaka za divjo prehrano Daria Corteseja, s katerim spoznavamo razne divje rastline, smo letos še nadgradili. Skušamo namreč sistematizirano označiti rastišča okoliških užitnih divjih rastlin. Prav na poti v zapuščeno vas Lemovje, ki se nahaja na vzpetini nad taborom, s katere se odpirajo idilični pogledi, so tako že potekali prvi poskusi mapiranja.

Ker si prizadevamo vzpostaviti smernice za celostni pristop k razumevanju našega odnosa do hrane, ki je že ves čas pomemben del tabora, ne preseneča, da tudi letos potekajo eksperimenti s fermentacijo in peko kruha. Hrana pa je na igriv način središčna točka namizne igre v nastajanju. Udeleženki tabora Grace Wong in Jennifer Katanyovtamant skušata preko igre njene igralce spodbuditi k preizkušanju novih okusov (natto, durian, kimchi…) in predvsem k pogovoru o hrani.

S postavitvijo raznih odzivnih senzorjev in kreativne elektronike na različne točke v okolici tabora na povsem svojstven način komunicira Scott Kildall, ameriški konceptualni in multimedijski umetnik, katerega umetniško raziskovanje se sicer kritično loteva področja virtualnih svetov, spletne umetnosti in spekulativnih tehnologij. S terenskimi posnetki, ki jih snema v okolici tabora, je z dobro mero humorja opremil nekatere rastline v neposredni bližini dogajanja.

O možnih postavitvah zunanjega modularnega mobilnega pohištva, ki bi udeležencem omogočalo delo, počitek ali druge oblike preživljanja časa še bližje naravi, razmišlja skupina, zbrana okoli grške arhitektke Olivie Kotsife, ki jo zanima sooblikovanje in so-izdelava delovnih in izobraževalnih okolij prihodnosti. Olivia je z navdušeno druščino že poiskala nekatere možne lokacije za njihovo vzpostavitev.

Nemški nomadski znanstvenik z ozadjem v molekularni biologiji Julian Chollet je roke zakopal v zemljo. Tabor je namreč obiskal z željo preučevanja in raziskovanja prsti, kar tudi sicer počne v okviru odprte raziskovalne platforme HUMUS sapiens. Že prvi vzorci, pregledani pod mikroskopom, so nakazali, da je zemlja okoli tabora živa in polna mikroorganizmov, ki pomagajo denimo pri biorazgradnji.

Kljub temu da večina dela na svojih projektih, je veliko sodelovanja in izmenjave idej. Sproščeno vzdušje in odprtost udeležencev omogoča tako kreativno izmenjavo, preverjanje idej, kot tudi reševanje povsem praktičnih in abstraktnih problemov.  

Pleme digitalnih nomadov

V dolini Soče, v neokrnjeni naravi Triglavskega narodnega parka, se je že peto leto zapored na poletnem hekerskem kampu zbrala zasedba domačih in tujih medijskih, video in zvočnih ustvarjalcev, programerjev, inženirjev, teoretikov in znanstvenikov, ki se bo v tekočem tednu lotila samostojnih in skupnih projektov na presečišču umetnosti, znanosti in tehnologije.  

Tudi letos so pomemben del tabora izbrani mednarodno uveljavljeni mentorji, ki v mreži projektov delujejo kot nekakšna vozlišča in kritično naslavljajo področje skupnostnega dela, kreativne elektronike, interaktivnih tehnologij, ter učenja v naravi. Ker je tabor zasnovan po načelu horizontalnega deljenja znanja in ga vsebinsko organizirajo prav udeleženci sami, so se že prvi dan seznanili tudi s projekti, ki se jih nameravajo lotiti.

Skupaj nekje petdeset izbrancev letošnjega hekerskega kampa je tako uvodno popoldan preživelo v spoznavanju s taborom in njegovo okolico ter v medsebojnem spoznavanju. Dan pa se je po okusni večerji in ob zvokih glasbe, nekateri od udeležencev so že komaj čakali na prve jam sešne, prevesil v noč. Zadovoljni in polni pričakovanj, kaj bo prinesel teden pred nami, smo dan sklenili s prižigom tabornega ognja.