Kaj imata skupnega molekularna gastronomija in biofabrikacija in kakšno vlogo imajo te tehnike pri izdelavi mehkih robotov?
S svojim PIFprojektom želi Marisa Satsia svoje raziskave prenašanja tehnik molekularne gastronomije in biofabrikacije v izdelavo mehkih robotov in napihljivih objektov. Delala in raziskovala bo z naravnimi polimeri, pripravljala in napihovala biomateriale ter eksperimentirala z različnimi tehnikami spajanja in tesnjenja. Če vas projekt zanima, se ji brez zadržkov pridružite!
Da strojna oprema v naših pametnih napravah vsebuje ne samo plastiko, ampak tudi konfliktne minerale, kot so volfram, kositer, tantal, srebro in zlato, je javna skrivnost. Zato tehnologija ni nevtralna. V sklopu delavnice bodo udeleženci raziskovali alternativno strojno opremo iz lokalno pridobljenih materialov, tako imenovano etično strojno opremo, v namen razvijanja in raziskovanja trajnostnih praksah v korist narave in ljudi.
Delavnica bo vključevala izdelavo tiskanega vezja iz divje lokalne gline, pri čemer bo kot glavni električni vodnik uporabljeno reciklirano srebro. Nadalje bodo udeleženci vezja modelirali, jih poslikali in žgali na PIFcamp ognjišču. Zaspajkali elektronske komponente in preizkusili vezje za interaktivno mikrokontrolersko ploščo, ki lahko nadzoruje digitalne in analogne senzorje kot vhode ter zvočnike, LED-diode in motorje kot izhode (podobno kot Arduino). Delavnico bo vodila Patrícia J. Reis (Mz*Baltazar’s Lab).
Tamara Lašič Jurković je interdisciplinarna oblikovalka, raziskovalka in asistentka na ALUO, specializirana za teorijo oblikovanja. V sklopu svoje udeležbe na 10. ediciji PIFcampa načrtuje izvedbo delavnice na temo izgradnje lokalne različice skupnostne igre Left With a Memory, predstavitev svojega projekta Hacked Meditation in izpopolitev teme svojega doktorata. Vsa tri prizadevanja—doktorska tema in oba projekta—temeljijo na posthumanistični teoriji v smislu preseganja na človeka osredotočenih pristopov oblikovanja, prevpraševanja antropocentričnih prepričanj, prepoznavanja medsebojne povezanosti »mreže življenja« in razumevanja človeške odvisnosti od naravnih ekosistemov in drugih biotskih organizmov. Hacked Meditation je vodena avdio meditacija, ki postavlja pod vprašaj ekskluzivnost in definicijo človeškega bitja z raziskovanjem življenja mikrobov znotraj in zunaj naših teles. Left With a Memory je skupnostno zasnovana, izobraževalna spominska igra, ki poudarja presenetljivo visoko število ogroženih vrst na rdečem seznamu kot posledico uničevalnih človeških dejavnosti. Njen fokus bo na raziskovanju, kako lahko metode razvoja strateških družabnih iger uporabimo v posthumanističnem oblikovalskem procesu in ali so družabne igre lahko učinkovito učilo za uvajanje posthumanistične perspektive v oblikovanju.
Ste že kdaj obdržali kos tehnologije dolgo po tem, ko je že zdavnaj izgubila svojo uporabnost? Predpotopni mobitel, ki spoh nima možnosti povezave z internetom, kasetofon, ki je izgubljen v digitalni dobi ali filmski fotoaparat, ki ste ga prejeli od prijatelja, a že dolgo ne deluje več?
Takšne in drugačne relikvije šepetajo zgodbe o našem nenehno razvijajočem se odnosu z digitalnim svetom. Vizualna umetnica Sabina Suru in kurator Andrei Tudose iz romunske art-tech organizacije Marginal bosta na PIFcampu predstavila projekta Places of Care, v sklopu katerega vabita vse udeležence, da raziskujejo tihe pripovedi in se z občutkom poslovijo od svoje starajoče se tehnologije. Projekt prevprašuje tradicionalne poglede na tehnologijo, spodbuja globlje razumevanje kompleksnega ekosistema tehnološkega razvoja, poudarja pomembnost skrbi za tehnologijo ter spodbuja prehod k bolj odgovornemu pristopu k upravljanju virov v tehnološkem sektorju in širše, s čimer odpira pogovore o ekološkem odtisu tehnologije in potrebi po trajnostnih praksah pri njeni proizvodnji in odlaganju.
Oh, mimogrede, ko že govorimo o odlaganju – kakšen je vaš odnos do odpadkov? Ne mislimo e-odpadkov (zaenkrat!), ampak bio-odpadkov, ki rastejo pred našimi očmi. Si lahko zamislite preobrazbo teh vsakodnevnih odpadkov v bioplastiko, namesto vseprisotne plastike, današnjega sovražnika številka ena, narejene iz kemikalij na osnovi fosilnih goriv
Kaj sploh je bioplastika? Je material, pridobljen iz obnovljivih virov, kot so rastlinski škrobi ali rastlinske maščobe, ki ponuja bolj trajnostno alternativo svojemu naftnemu nasprotniku. V sklopu praktičnih delavnic si bomo umazali roke (v dobrem smislu!) in eksperimentirali s temi inovativnimi materiali. Bioplastiko bomo izdelovali iz vsakodnevnih materialov, kot so agar agar, moka, kuhinjski ostanki in ostali biološki odpadki, ki jih bomo našli v kampu.
Ti materiali bodo postali nežni pokrovi za vaše zapuščene tehnologije (prosim, prinesite jih s seboj!), okolju prijazna pogrebna oblačila, ki ne bodo le počastila naših zavrženih naprav, ampak bodo tudi gradniki večje umetniške instalacije. Ja, vaši e-odpadki bodo našli svoj končni počitek v Tehničnem muzeju v Bukarešti oktobra, za razstavo Kraji skrbi, dokaz našega tehnološkega ekosistema in naših možnosti za odgovorno potrošnjo.
Po deževnem četrtku je sledil deževen petek. V PIFtopii smo se k sreči izognili hujšim neurjem, a smo zaradi izrednih razmer v več regijah po Sloveniji morali sprejeti odločitev, da odpovemo Odprto soboto. Zaključek PIFcampa je udeležencem kljub temu dihal za ovratnik, zato smo, kljub nenehnemu deževju, lahko spremljali povsem običajno petkovo stopnjo marljivosti.
Običajen PIFpetek. Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt
Laurent, o katerem smo že pisali v letošnjem PIFlogu, se je odločil s predstavitvijo odpraviti takoj v petek po zajtrku. Tistim, ki se še niso čudili njegovemu (res posebnemu!) vmesniku za kodiranje v živo, je predstavil svoj setup, s katerim v nastopih povezuje ples in kodiranje glasbe. Prost vseh obveznosti PIFprojekta se je tako lahko ves petek in soboto udeleževal delavnic, predstavitev in jamov.
Laurentov vmesnik, prilagojen Laurentu. Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt
Mayi Minder pa je čez teden deževno vreme prekrižalo načrte za raziskovanje in pripravo vodnika po bakterijah, zato je pod baldahinom pripravila predstavitev enega svojih preteklih projektov, delavnice izdelave napajalnih celic iz mikrobov, ki jo sicer razvija in izvaja v sodelovanju z Mirando Moss – Kraut Source Energy je dobro dokumentirana na Hackteria wikiju, kjer si lahko tudi prenesete navodila za pridobivanje energije iz raznih smrdečih snovi, kot so kislo zelje, urin ali blato.
… kind of magic? Kraut Source Energy Maye Minder pod baldahinom. Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt
Še pred kosilom smo lahko zaznali določene indice, da bo v petek, kar se zvoka tiče, prevladal noise. Dan Xu je pod geslom “Let’s make some noizzzeee” PIFlarje povabila k izdelovanju kraakdoosov, inštrumentov za proizvajanje hrupa, ki jih je v sedemdesetih v amsterdamskem STEIM-u razvil Michel Waisvisz.
Izdelaj svoj kraakdoos! Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt
Na škatlico za prask(et)anje, kot bi lahko prevedli ime tega preprostega inštrumenta, igramo z dotikanjem ploščice, kar Danino delavnico lepo poveže z aktivnostjo, ki se je medtem (še vedno) dogajala pod streho šotora. Udeleženci Robove delavnice so tudi v petek nadaljevali z gradnjo inštrumentov iz serije Omrežja na dotik, o njenem vrhuncu pa več v poročilu s sobotnega dogajanja.
Aliciin inštrument na dotik. Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt
Po kraju primernem kosilu (riba in krompirjeva solata) se je nekaj radovednežev zbralo na Nejčevi predstavitvi ustvarjanja animacij z umetno inteligenco. Med publiko smo opazili raznoliko publiko, od live coderjev do ekologov in animatorjev. Nejc je predstavil svojo prakso in se dotaknil tudi številnih drugih zanimivosti, na primer svojega navdušenja nad solar punkom. Zbrano poslušalstvo je seznanil tudi s projektom v nastajanju, kratkim eksperimentalnim generativnim animiranim filmom z delovnim naslovom Najprej moramo prisluhniti drevesom, v katerem raziskuje družbene situacije v odnosu do okolja in ekosistema ter sonaravne in trajnostne načine bivanja.
Tihožitje z naslovom Petkovo kosilo med koprivami. Foto: Katja Goljat, Matjaž RuštNejc predstavlja svojo prakso ustvarjanja animacij v sodelovanju z UI. Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt
Preden se je v PIFcampu zmračilo, smo bili na terasi priča še dvema predstavitvama: najprej je občinstvo zabaval Jani Pirnat, ki je izven PIFtopie kurator v ljubljanski Vžigalici in član Društva za domače raziskave, na tedenskih druženjih v Soči pa tudi eden naših najljubših slovenskih sodobnih umetnikov. Jani je zbranim predstavil svoja PIFprojekta, Kmečki upor in Rock’n’roll. Medtem ko je prvi za nekaj dni okusil internetno slavo, je drugi – mešalka za cement, preoblikovana v disko kuglo s kotalečim se kamnom v notranjosti –, zaenkat zabaval le PIFlarje. A glede na odzive poslušalstva gre verjeti, da se bo predstavil tudi zunanjemu občinstvu.
Jani med predstavitvijo dveh klasik PIFprojektov. Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt
Nato je svoje pretekle projekte predstavil še letošnji PIFrezident, Michael Candy, ki je zbrane navduševal s svojim nalezljivim veseljem do gradnje robotov in pripovedmi s prejšnjih umetniških rezidenc. Ujeli smo video delo Ether Antenna, ki ga je ustvaril na rezidenci v nepalskem združenju za robotiko (RAN). Ta narativni kratki film, ki je čudovito zmontiran na glasbo Pauline Anne Strom, se vsebinsko naslanja na budistične pripovedke, vse vloge pa, seveda, zaigrajo roboti. Enega izmed njih je, v nekoliko osnovnejši varianti, zgradil tudi na PIFcampu. Še priporočilo: če boste septembra v Ljubljani, ne zamudite njegove instalacije v sklopu jesenskega podaljška festivala Svetlobna gverila.
Michael in eden izmed njegovih robotkov. Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt
Petkov večer je minil predvsem v znamenju odvodnjavanja baldahinov in šotorskih kril, a seveda ne brez dodatnih zvočnih krajin, ki so dopolnjevale in občasno preglasile dežne kaplje – od nojzerskih jamov do terasa partyja, v PIFtopii je prostor za vse.
… oz. napovednik za petkov in sobotni blog, ki se pojavita v ponedeljek in torek in sredo. Fotografije so (kot vsak dan) delo izjemnega fotografskega PIFtandema, Katje Goljat in Matjaža Rušta.
Kot ste verjetno ugotovili že iz samega naslova prispevka, je bil četrtkov urnik nabito poln delavnic. Čeprav se zelo trudimo, da bi vam novice s PIFcampa posredovali pravočasno, se nam je to nekoliko izmuznilo, kar je posledica tako dejstva, da se je dogajalo res veliko, kot tudi včerajšnjih preobilnih padavin. Ko se začne formirati PIFjezero, število suhih delovišč pade globoko pod higienski minimum. Udeležencem to vseeno ni povsem pokvarilo planov za izvedbo delavnic. Takoj po zajtrku je bila na sporedu prva od dveh delavnic Omrežja na dotik – Metina delavnica izdelovanja priponk in drugega okrasja z LED diodami, ki je bila tudi ena bolj priljubljenih delavnic.
Mentorica Meta in udeleženci delavnice. Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt
Medtem je Rob v šotoru pripravil predstavitev druge delavnice iz serije omrežij na dotik, delavnico izdelave eksperimentalnih zvočil. Po uvodni razlagi tehnloškega ozadja so se udeleženci odpravili na lov za primernimi podlagami. Ko so bili s svojimi najdbami zadovoljni, so pričeli z nadgradnjo desk in polen v glasbene inštrumente, ki so občutljivi na dotik in s pomočjo mikrokrmilnika ESP32 preko OSC protokola pošiljajo sporočila v SuperCollider. Robova delavnica, ki se je raztezala čez več dni, je šotorišče do konca tedna spremenila v nekakšen gobnjak zvočil in domiselnih rešitev. Več o tem v poročilu s sobotnega dogajanja.
Moje poleno je lahko inštrument. Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt
Istočasno je na terasi potekala delavnica Instant Party Line Bautista, na katerem je udeležencem predstavila živo kodirano glasbo, temeljna načela live codinga in okolje Tidal Cycles, eno izmed popularnejših orodij med glasbeniki-koderji. Sledil je praktični del delavnice, na katerem so se udeleženci preizkusili v kodiranju glasbe v živo v jeziku MiniTidal in za trenutek izkusili kolaborativno kodiranje z uporabo spletnega orodja Estuary. Kot nam navdušeno pojasni Alicia, je daleč najboljša lastnost tega orodja za skupinsko kodiranje v različnih jezikih ta, da časovno uskladi vse sodelujoče, zato je idealna rešitev za participativno kodiranje na daljavo.
Lina na udeležence prenaša svoje navdušenje nad živo kodirano glasbo. Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt
O delavnici smo povprašali tudi eno izmed udeleženk, Julio, ki je uživala v Linini predstavitvi, zapomnila si je predvsem njeno izjavo, da je bistvo kodiranja v živo to, da se ob tem zabavamo. Pravi, da je delavnica upravičila svoje ime, saj je ponudila instantno zabavo. Na terenu pa smo uspeli ujeti tudi Linino odlično razlago drugega temeljnega načela live codinga – ne gre le za deljenje ekrana (kot pravi ena izmed točk manifesta), temveč za deljenje v najširšem pomenu. S tem, ko poslušalcem ali gledalcem ponudimo vpogled v ozadje procesa, jim omogočimo, da kodo skopirajo in sami zaigrajo naš set.
Instantna zabava. Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt
Pod šotorskim krilom se je Robovi delavnici postopoma pridružila še delavnica dua Oscilloscope Music, o katerem smo se že razpisali v poročilu s PIFsrede. Navdušenje nad njunim nastopom se je zrcalilo v številu udeležencev, ki so se najprej naučili osnov varnega rokovanja z laserji, se spoznali s Hansijevim in Chrisovim sistemom in programskim orodjem, nato pa so se tudi sami preizkusili v laserskih vizualizacijah.
Delavnica bližnjega spoznavanja z laserji. Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt
Po kosilu (punjene paprike!) se je na drugem koncu PIFcampa ob kavi in pesinem pecivu zbrala družba navdušencev nad vsem, kar je povezano s hrano. Ahac jih je sprejel v svojem domačnem kotičku in jih povabil k deljenju spominov na Daria Corteseja, ki je “PIFcamp resnično povezal z naravo,” kot je lepo povzel naš gostitelj. Prisotni so delili zgodbe o tem nabiralcu in poznavalcu fermentacije, užitnih divjih rastlin in okoliške narave. Če izpostavimo eno skupno točko vseh pripovedi, je to dejstvo, da vsi, ki smo ga poznali, pogrešamo Daria. PIFood kotiček smo morali nato žal zapustiti, o pogovorih, ki so kasneje potekali ob prijetni jazzovski spremljavi, vam poročamo v eni od naslednjih objav.
Priprava kave in zbiranje spominov na Daria v PIFood kotičku. Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt
Čeprav se morda zdi, da PIFlarji zaradi obilice delavnic in padavin niso uspeli napredovati s svojimi PIFprojekti, vas lahko takoj pomirimo, da temu ni bilo tako. Če daš PIFlarju dež, bo domislil visokotehnološko rešitev in nadaljeval z delom. Ena izmed naših najljubših je gotovo Jelissina zaščita za laptop. Kot se pogosto dogodi na PIFcampu, te rešitve ni potrebovala za napredovanje pri svojemPIFprojektu. Povezala se je z umetniškim dvojcem Swamp_Matter, ki ga sestavljata Eva in Ana Laura, in z jima delila svoje programerske veščine. Eden izmed članov ekipe projekta, ki je (tako kot Jelissa) organsko postal del njunega umetniškega raziskovanja, je tudi Jure, a o tem več v poročilu s sobotnih predstavitev. Zaenkrat le napoved, da boste brali o plesočih kamnih.
Visokotehnološke PIFrešitve. Foto: Katja Goljat, Matjaž RuštUspeh! Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt
Ob večeru so live coderji nadaljevali s svojim PIFprojektom okuževanja udeležencev s to umetniško prakso. Blaž je organiziral delavnico kodiranja v živo v okolju Hydra, ki se je morda spomnite že iz lanskega PIFloga. Pri tem je bil očitno uspešen, saj so vsi udeleženci delavnice kasneje pokazali svoje novo pridobljeno znanje na PIFdogodku From Scratch, kjer so vizualizirali glasbo udeležencev Linine delavnice in prekaljenih koderjev.
Delavnica kodiranja vizualij v okolju Hydra. Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt
Večer se je počasi prevesil v noč. Ker je ura že pozna, vašo reporterko pa jutri čaka še pakiranje in pospravljanje, bo skušala dogajanje strniti v koncizno zaporedje enostavčnih povedi in besed, ki jim bo sledila serija fotografij: From Scratch s 15 nastopajočimi, čudovit set Ewena Chardronneta in b2b z Blažem, povezovanje skupnosti, cocktail party, srdita tarok borba, epic boj z gladino in obsegom PIFjezera. Lahko noč!
From Scratch feat. Cocktail Party. Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt
Zaradi očitnih razlogov jutri Odprta sobota odpade. PIFcamp zaenkrat stoji, drugod po Sloveniji pa niso imeli te sreče. Pojdite pomagat, v kolikor lahko!