PIFcamp

Na PIFcampu bo Laurent Malys nadaljeval delo na svoji predstavi Body to Code, znotraj katere spaja tehnike skladanja žive glasbe s plesom. Za potrebe projekta je Laurent izdelal protezo, s katero lahko na svoje roke pritrdi razcepljeno računalniško tipkovnico, kar mu omogoča tipkanje medtem, ko se prosto giblje in pleše.

Ta ironična in nepraktična transhumanistična predstava prikazuje kreativnost algoritmske in elektronske glasbe, kjer je celotna glasbena ekspresivnost izražena skozi gibanje telesa, hkrati pa predstava prevprašuje vmesniške povezave med ljudmi in stroji/instrumenti ter naš odnosu do tehničnih jezikov.

Tehnični del projekta vključuje tri programske komponente, ki so v zgodnji fazi razvoja in se bodo med PIFcampom še naprej razvijalein testirale:
– tui-seq: terminalski uporabniški vmesnik za kompozicijo in kodiranje v živo (z uporabo FoxDot in Supercolliderja)
– body2ctrl: niz orodij za računalniški vid, ki lahko prevedejo gibanje telesa v glasbeni nadzor
– ofxpartloop: “dogodkovno vodena” programska oprema za vizualizacijo glasbe (narejena v Openframeworks)

Laurent Malys ustvarja zvok in gibljive slike z algoritmi in elektroniko ter eksperimentira z različnimi načini mešanja glasbe, vizualnih podob in performansa (s kodiranjem v živo, digitalno in analogno sintezo, vektorsko sintezo, elektroniko, …)

Približno 1000 različnih vrst netopirjev za lov, navigacijo in komunikacijo uporablja eholokacijo. Ultrazvočni signali, ki jih oddajajo netopirji, so človeškemu sluhu sicer  nezaznavni, a jih z uporabo tehnologije lahko upočasnimo in prilagodimo naši percepciji. V sklopu PIFcampa bo Rodolfo Acosta Castro vodil delavnico, na kateri bodo udeleženci izdelali detektorje netopirjev in jih ob reki Soči iskali pozno v noč.

Ni netopirjev? Ni panike! Namesto pravih netopirjev lahko uporabimo tudi square-wave sintetizator zvoka.

Prvotna ideja Niklasa Reppela je bila izdelati naglavni binauralni mikrofon. Ker so komercialni modeli precej dragi, si z njimi ne upamo zares eksperimentirati (spuščanje mikrofona v razpoko ali sotesko ali pa izpostavljanje dežju velikokrat ne pride v upoštev).

Po drugi strani pa so kakovostne mikrofonske kapsule relativno dostopne. “Zakaj bi morala biti referenca vedno človeška glava? Kaj če naredim nekaj bolj modularnega in izdelam niz mikrofonov v obliki ušes, ki jih lahko prilepim na karkoli? To bi mi omogočilo raziskovanje zvoka iz perspektive nečloveških entitet, kot so čajniki, rastline ali mostovi, ob hkratnem ohranjanju določene binauralne kakovosti.”

Dejansko se zdi, da je opazovanje sveta iz perspektive predmetov – in ne zgolj človeka – nedavni trend v raziskavah uporabniške izkušnje (na primer). Če lahko naredimo, da stvari govorijo, bi morali biti sposobni narediti tudi, da stvari poslušajo, kajne?

Letošnji Niklasov projekt bo torej usmerjev v produkcijo nenavadno oblikovanih mikrofonov iz kakovostnih kapsul, ki jih bo pritrdil na različne predmete v okolici. To mu bo omogočilo raziskovanje zvočnega sveta iz perspektive, ki ni povsem človeška. S posnetim materialom ter z uporabo svojega lastnega programskega jezika za kodiranje v živo Mégra, bo ustvaril potopitvene zvočne pokrajine, ki jih bo mogoče slišati v kupoli za potopitveni zvok.

Martin Mušič načrtuje oblikovanje uporabnega keramičnega izdelka z zgodbo, povezano s Soško dolino. Nato bo s tehniko 3D tiska izdelal prototip, iz katerega bo izdelal odlitek iz mavca, v katerega bo ulil tekočo glino, ki se jo bo dalo žgati v zunanji peči, ki jo bo tekom PIFcampa zgradil iz lokalno pridobljenih materialov. Svojemu projektu želi dodati dodatno vrednost in ustvariti zgodbo z lokalno povezavo.

Martin Mušič / Baobap
Ig @baobap_ceramics
Ig @biskvit.si
www.biskvit.si
Ig @martin_music
www.mamu.si

V Eksperimentalni Scoby terapiji, ki jo pripravljata Nastja Ambrožič in Celeste Sanja Smareglia se obiskovalec v ležečem stanju prepusti potopitveni izkušnji pod kupolo Blaža Pavlice. V udobju oblazinjenega ležišča, zvoka, ki se bo širil iz e-tekstilnih DIY zvočnikov všitih v blazine in animacij, ki se bodo razprostirale prek projekcijskega platna na vrhu kupole bo uporabnik stopil v stik s simbiotskim organizmom SCOBY. Kapacitativni senzorji, narejeni iz SCOBY paste, povezani z vmesnikom OctoSens ter drugi senzorji, ki razberejo fiziološke spremembe, bodo skupaj s terapevtskim izkustvom tvorili ključen del terapevtskega izkustva. Signali, razbrani iz senzorjev bodo pretvorjeni v zvočne frekvence in barvite vizualizacije. Eksperimentalna terapija bo meditativen, hipnotičen pogovor človeka in bakterij, čutni ples zvoka in vizualij v ambientalnem zatišju kupole.

Potopitvena izkušnja temelji na uporabi SCOBY, živega simbiotskega organizma bakterij in kvasovk, ki se običajno uporablja za fermentacijo čaja pri priljubljeni pijači kombuči. V našem primeru bomo SCOBY uporabili kot senzor, saj ima sposobnost zaznavanja sprememb v okolju, kot npr. prevodnost kože. Vrednosti, zbrane prek senzorjev, bodo pretvorjene v zvočne in vizualne signale, katerih učinki se bodo recipročno zrcalili v nadaljnjih vrednostih merilnikov. Znotraj eksperimentalne terapije se bo vzpostavila komunikacijska zanka.