Projekti, ki so si jih zamislili obiskovalci letošnjega tabora, počasi prihajajo v sklepno fazo. V Library of Missing Parts and Inclusive Circuits gradimo zbirko manjkajočih grafičnih reprezentacij, ki na duhovit način ilustrirajo naš odnos s tehnologijo. Za lažje zaznavanje lastnih in umetniških postopkov in procesov smo se skupaj s Hannah Perner-Wilson in Vaclavom Pelouškom lotili izdelave raznih tekstilnih senzorjev, ki bodo v navezi z modularnimi sintetizatorji sonificirali delo naših rok.
Neposrednemu okolju lahko prisluškujemo s pomočjo parabolnih mikrofonov Avstrijca Klemensa Kohlweisa, ki s temi usmerjenimi mikrofoni lahko že od daleč izolira in ojača posamične zvoke iz okolja. V svojem projektu Aeolian Artefact se je na zvok vetra osredotočil Mehičan Juan Duarte. Z mikrofonoma, ki delujeta kot nekakšna stetoskopa in ju je izdelal na taboru, pa se bitju svojega srca približuje elektronski glasbeni producent Januš Aleš Luznar (Yanoosh, Ohm Fat).
Na presečišču zvoka in slike sta projekt angleškega avdiovizualnega umetnika Connorja Haynesa in tisti, ki ga razvija nomad Juan Manuel Escalante. Na podlagi tukaj zajetih terenskih posnetkov si je slednji zamislil album ter zanj osnoval tudi izčiščeno likovno podobo, s katero nam izdaja lokacije, na katerih so bili posnetki zajeti. Poleg izdaje albuma zato načrtuje še fanzin.
Izdelave svojega glasbenega inštrumenta se je lotila domača vizualna umetnica Tisa Neža Herlec, ki je risalno tablo ozvočila s kontaktnimi mikrofoni. Z zvokom je povezana tudi interaktivna zvočna instalacija Avstrijke Ine Thomann, ki ustvarja pod imenom Lino Leum. Njen projekt Sonance garden omogoča manipulacijo zvoka s spreminjanjem svetlobe, vlage in toplote.
Razumeti skušamo tudi čas. O psihologiji časa tako razmišlja ruska psihologinja Anna Sircova. Fortune Telling Machine, pa je projekt ,v okviru katerega Avstrijec Jakob Scheithe iz urina odčitava koncentracije hormonov in tako skuša detektirati prihodnost.