PIFcamp 2017 – 2. dan

Jutranji uvod v drugi dan tabora nas je dober ducat pričelo z jogo. Gea je uvodni in zaključni del ure »Yogee« posvetila sproščanju, ostali čas pa smo se zavzemali razne poze in se pri tem dobro raztegnili.

Takoj po zajtrku je za jutranjo dozo deljenega znanja poskrbel Staš Vrenko, ki je manjši skupini predstavil proces risanja sheme vezja in osvetlil še, kako se ga jedka. Že jutri bodo nekateri vezja tudi v praksi zrisali in zatem jedkali.

Elektronska harmonika nizozemsko-slovenske naveze Vincent Groenhuis in Mojca Miklavec lepo napreduje. Prvo spuščanje zmaja s Cindy Regalado zaradi slabega vetra žal ni bilo povsem uspešno. Vendar se bomo v prihodnjih dneh še trudili ujeti ugoden veter, ki bo zmaja ponesel dovolj visoko, da posname fotografije okolice, ki bodo morda služile kasnejšemu mapiranju rastlinja v okolici.

Skupina ljudi se je pridružila prehranskemu zanesenjaku Rosenu Ivanovu in se, potem ko je Rosen prvi dan z manjšo skupino pripravil mate čaj s sladkorjem, lotila vanj dodajati divje kvasovke, ingver, sirotko, vodni kefir in kombučo, in sicer v različnih razmerjih, da bi našli kombinacijo, ki bo imela ravno prav ogljikovega dioksida in finega okusa, ki nastane pri fermentaciji. Smo že v pričakovanju »pifovske« gazirane pijače.

Po kosilu se nas je nekaj odpravilo na divji sprehod ob Soči z Dariem Cortesejem. Na okoliških travnikih smo nabirali razne dišavnice in druge rastline. Denimo šetraj, divji korenček, česen in koprive, ki so kasneje pristali na solatah, ki so pospremile že tako okusen obed. Tereza, Maruša in Tea nas res razvajajo.

V ponedeljek sta se nam pridružili še Hannah Perner-Wilson in Mika Satomi iz Kobakant, ki smo ju že nestrpno pričakovali. Razkrili sta okvirni časovni potek njunega projekta nosljive elektronike, ki jo želita zasnovati iz okoliških rastlin in povezati z zvokom.

Sicer pa je del popoldneva deseterica pod budnim očesom Petra Edwardsa sestavljala vsak svoj enostaven »echo« zvočni efekt in jih ob koncu tudi preizkusila. Pri tem je zanimivo ravno povezovanje. Glede na število glasbenikov na letošnjem taboru pa lahko še naprej pričakujemo mnoga neobremenjena »džemanja«.

Tako kot prvi večer smo se pred temo podali v gozd po kose lesa za taborni ogenj. Po še eni okusni večerji nas je obiskal lokalni kaplan. Zatem pa se je dogajanje prevesilo v rojstnodnevno zabavo. Za okusno čokoladno torto je poskrbela Polona. Atmosfera je rasla ob zvokih, ki so prihajali iz modularnih sintetizatorjev zvoka. Začel je slavljenec John Dinger, ki je ob Liu slavil rojstni dan, nadaljevala pa sta Peter Edwards in Václav Peloušek.

Navdušil je tudi Bernhard Rasinger, ki je hrbet hriba za hišo uporabil kot »platno« za laserski show.

Noč se je ob zvokih glasbe, plesu ter strastnih pogovorih ob ognju prelevila v jutro, ko so še zadnji med nami odšli na zaslužen počitek.