V Eksperimentalni Scoby terapiji, ki jo pripravljata Nastja Ambrožič in Celeste Sanja Smareglia se obiskovalec v ležečem stanju prepusti potopitveni izkušnji pod kupolo Blaža Pavlice. V udobju oblazinjenega ležišča, zvoka, ki se bo širil iz e-tekstilnih DIY zvočnikov všitih v blazine in animacij, ki se bodo razprostirale prek projekcijskega platna na vrhu kupole bo uporabnik stopil v stik s simbiotskim organizmom SCOBY. Kapacitativni senzorji, narejeni iz SCOBY paste, povezani z vmesnikom OctoSens ter drugi senzorji, ki razberejo fiziološke spremembe, bodo skupaj s terapevtskim izkustvom tvorili ključen del terapevtskega izkustva. Signali, razbrani iz senzorjev bodo pretvorjeni v zvočne frekvence in barvite vizualizacije. Eksperimentalna terapija bo meditativen, hipnotičen pogovor človeka in bakterij, čutni ples zvoka in vizualij v ambientalnem zatišju kupole.
Potopitvena izkušnja temelji na uporabi SCOBY, živega simbiotskega organizma bakterij in kvasovk, ki se običajno uporablja za fermentacijo čaja pri priljubljeni pijači kombuči. V našem primeru bomo SCOBY uporabili kot senzor, saj ima sposobnost zaznavanja sprememb v okolju, kot npr. prevodnost kože. Vrednosti, zbrane prek senzorjev, bodo pretvorjene v zvočne in vizualne signale, katerih učinki se bodo recipročno zrcalili v nadaljnjih vrednostih merilnikov. Znotraj eksperimentalne terapije se bo vzpostavila komunikacijska zanka.
Avtor: rea
Vabljeni k prijavam in razvoju potopitvenih zvočnih del ob podpori in pomoči Blaža Pavlice!
Kupola za potopitveni zvok je projekt Blaža Pavlice, ki ga je zadnja leta razvijal in vsako leto nadgradil tudi na PIFcampu. Projekt je nastal iz želje po ustvarjanju s potopitvenim zvokom, obenem pa je zastavljen tudi kot eksperiment, kako ustvariti tako okolje z omejenimi sredstvi – ob pričetku projekta v Sloveniji ta možnost namreč še ni bila na voljo. Najnovejša verzija projekta je sestavljena iz geodezične kupole (ki jo je oblikoval Staš Vrenko), 16 zvočnikov in računalnika.
Vabljeni k prijavi vaše ideje za PIFprojekt, ki bo v Kupoli za potopitveni zvok lahko zaživel ob tehnični podpori in mentorstvu Blaža Pavlice. Vaš predlog je lahko karkoli v povezavi s potopitvenim zvokom (skladanje glasbe, algoritmi, sinteza …), dobrodošli pa so tudi nekoliko drugačni projekti, na primer osvetlitev ali okrasitev kupole.
Za več informacij pišite avtorju na: blaz.pavlica[pri]gmail.com
PIFcamp 2022 #ePIFany
PIFcamp se je začel in prvi dan je minil kot bi mignil.
Osma edicija PIFcampa nas bo popeljala v svet live-codinga, laserjev, prototipiranja, noiza, bolj ali manj ritmičnih zvokov, skupnostnih projektov, raziskovanja radijskih frekvenc …

Dan se je začelo delavno, postavilo se je mize, šotor, uredilo internetno povezavo, kable in ostale detajle. V kuhinji je bilo precej živahno, kuharja in pomagači so pripravili odlično porovo-čičerikino juho za vse lačne in utrujene. Več kot šestdeset udeležencev se je pripeljalo v Sočo. Po uvodnem pozdravu – hitrem testu, ki smo ga bili deležni vsi in veliki sreči, da smo za enkrat vsi bolj na negativni strani lestvice, se je začel že tradicionalni uvodni del.





Klub krompirjevih računalnikov
Becca Rose je v zadnjem letu raziskovala uporabo in različne načine povezovanja računalnikov s krompirjem in ugotovila, da pri tem nastajajo številne čudovite zgodbe. Skoraj vsakdo ima zgodbo o krompirju, krompir pa ima čudovit način povezovanja ljudi in omogoča, da izgine navidezna zapletenost ali težavnost pogovora o računalništvu.
Krompir kot pedagoški pripomoček v računalniške okvire vnaša številne drugačne načine doživljanja in razmišljanja, saj postavlja pod vprašaj mojstrstvo, aktivira kolektivno pripovedovanje zgodb in omogoča spreminjanje tradicionalnih načinov dela z računalnikom. Klub Krompirjevih računalnikov, ki ga je Becca ustanovila navzkrižno združuje različne tehnologije, orodja in prakse. Na PIFcampu se ji boste lahko pridružili pri izdelavni krompirjevih zvočnikov, krompirjevih glav in še marsičesa! Ali vas zanima kakšne vrste krompirjevih računalnikov lahko naredimo??
Komaj čakamo, da se PIFcamp začne!
Več o projektih ki se bodo zgodili letos pa na tej povezavi PIFproject!
eMocinalni mehurček
Dvigovanje čustvene ozaveščenost in izboljšanje čustvene inteligence.
V številnih družabnih situacijah je treba skriti čustva – na primer, da ne marate svojega šefa. To, da ga ne marate, še ne pomeni, da lahko odkrito izrazite svoja čustva, saj bi tako ostali brez službe. V takšnih razmerah je zatiranje izražanja čustev za nas koristno.
Raziskave so pokazale, da čustveno potlačevanje sicer zmanjša zunanje znake čustev, vendar dejansko ne zmanjša čustvenega doživljanja osebe. Skrivanje čustev dejansko ne povzroči, da čustva izginejo. Čustveno potlačevanje poveča telesne simptome, ki jih doživljamo, na primer potenje ali povečan srčni utrip. Žal pa ima negativne učinke tudi na kognitivno delovanje. Vse, kar se dolgo zatira, preide v nezavedni um, kjer se sčasoma nezavedno sprosti z nezaželenim vedenjem. Čustva služijo kot koristen kazalnik in tudi kot opozorilni signal, ki kaže, kako v danem trenutku napredujemo skozi življenje. Ko doživimo čustvo, to pomeni, da so naši možgani prepoznali spremembo v okolju, ki je pomembna za nas – za naše zdravje, cilje ali skrbi. Na te stvari nas opozori, kar nas spodbudi, da se izrazimo.
Poleg fizioloških odzivov, ki jih je težko nadzorovati, se ljudje izražajo tudi z različnimi elementi videza, kot so oblačila, nakit in dodatki, ki jih je mogoče nadzorovati. Z oblačili ali dodatki, ki jih ljudje nosijo, dajejo izjave in izražajo nekaj o sebi, z razkazovanjem oblačil razkrivajo svoje izbire ter poudarjajo svojo identiteto in osebnost. Ljudje si te vizualne izjave razlagajo tako, kot želijo, vendar lahko vedno znova opredelimo svoj videz z načinom oblačenja in z izraznimi sposobnostmi naših teles.
Eden od načinov izražanja v sodobni, hitri, povezani in brezžični in digitalni družbi je nosljiva tehnologija. Z zmožnostmi razpoložljive tehnologije, prilagajanjem in pristopi, osredotočenimi na uporabnika, prenesenimi na oblikovanje oblačil, lahko ustvarimo interaktivne sisteme, ki uporabnikom omogočajo, da določijo svoj končni videz, z boljšimi možnostmi za samoizražanje in vključevanje vmesnikov v elektronska omrežja.
Nastja Ambrožič bo zasnovala in izdelala nosljiv prototip, pri katerem bodo LED diode vgrajene v tkanine in oblačila, da bodo prikazovale čustva in osebnost uporabnika. Njeno izhodišče bo DIY senzor srčnega utripa, ki bo vgrajen na telo uporabnika in z žicami povezan na obleko kroglaste strukture, imenovano “eMotion bubble”, ki bo prikazovala spremembe čustvenih stanj osebe (spremembe srčnega utripa).
Kiparsko zvočna instalacija Scotta Kildalla
Scott Kildall bo razvijal novo umetniško instalacijo, imenovano »Machine Alps«, ki prikazuje, kaj lahko drevesa, rastline in glive začutijo zaradi človeškega vmešavanja. Z uporabo senzorjev, povezanih z listi rastlin, lubjem dreves in površinami micelija, bo več kiparskih vozlišč poganjalo sintetizatorje nizke ravni na podlagi podatkov v živo in kombiniranjem posnetkov hrupa, ki ga prozvajajo stroji. Piski, šumenje, brenčanje in drugi nenavadni zvoki se bodo zili v novo zvočno pokrajino.
MonsterCode Theuna Karelseja
MonsterCode (pošast = imaginacijska koda = vkodiranje v okolje)
Preden smo imeli knjige, se je znanje prenašalo ustno. A včasih pa je bilo ‘shranjeno’ neposredno v pokrajino. V času PIFcampa bomo z omejenimi nabori podatkov fizično dopolnili prostor s kovinsko krajino. Preizkusili bomo kako pokrajino dopolniti, da bi ta lahko vsebovala ogromne količine znanja v prostoru, po katerem se lahko sprehodimo.
Theun bo prinesel tudi prvi prototip naprave, ki poskuša omogočiti fizično izkušnjo živalskih vokalizacij. Ko govorimo, čutimo lastne glasove. Toda ali lahko tudi fizično doživimo glasove živali? Ta prototip je prvi korak in je pripravljen za testiranje in bo služil predvsem zbiranju povratnih informacij za nadaljnji razvoj.
Car Valves
Kaj storiti, ko vam prijatelj podari kup zastarelih vakuumskih cevi? Z njih lahko sestaviti nizkonapetostni predojačevalec!
Car Valves je projekt, ki temelji na starih vakuumskih elektronkah. Zgrajen je okoli ECH 83, ki je bil prvotno zasnovan za uporabo v starih avtomobilskih radiih. Ima eno ojačevalno stopnjo [trioda] in stopnjo, ki naj bi se uporablja v radijskem sprejemnem vezju [heptoda]. V svoji prvotni funkciji se napaja iz 12V avtomobilskih akumulatorjev. V primerjavi z običajnimi visokonapetostnimi ektronkami je ta lastnost idealna in neškodljiva za eksperimentiranje. Pridružite se Ludwigu Klöcknerju pri sestavljanju svojega nizkonapetostnega ojačevalca.