Avtor: rea

Becca Rose je v zadnjem letu raziskovala uporabo in različne načine povezovanja računalnikov s krompirjem in ugotovila, da pri tem nastajajo številne čudovite zgodbe. Skoraj vsakdo ima zgodbo o krompirju, krompir pa ima čudovit način povezovanja ljudi in omogoča, da izgine navidezna zapletenost ali težavnost pogovora o računalništvu.

Krompir kot pedagoški pripomoček v računalniške okvire vnaša številne drugačne načine doživljanja in razmišljanja, saj postavlja pod vprašaj mojstrstvo, aktivira kolektivno pripovedovanje zgodb in omogoča spreminjanje tradicionalnih načinov dela z računalnikom. Klub Krompirjevih računalnikov, ki ga je Becca ustanovila navzkrižno združuje različne tehnologije, orodja in prakse. Na PIFcampu se ji boste lahko pridružili pri izdelavni krompirjevih zvočnikov, krompirjevih glav in še marsičesa! Ali vas zanima kakšne vrste krompirjevih računalnikov lahko naredimo??

Dvigovanje čustvene ozaveščenost in izboljšanje čustvene inteligence.

V številnih družabnih situacijah je treba skriti čustva – na primer, da ne marate svojega šefa. To, da ga ne marate, še ne pomeni, da lahko odkrito izrazite svoja čustva, saj bi tako ostali brez službe. V takšnih razmerah je zatiranje izražanja čustev za nas koristno.

Raziskave so pokazale, da čustveno potlačevanje sicer zmanjša zunanje znake čustev, vendar dejansko ne zmanjša čustvenega doživljanja osebe. Skrivanje čustev dejansko ne povzroči, da čustva izginejo. Čustveno potlačevanje poveča telesne simptome, ki jih doživljamo, na primer potenje ali povečan srčni utrip. Žal pa ima negativne učinke tudi na kognitivno delovanje. Vse, kar se dolgo zatira, preide v nezavedni um, kjer se sčasoma nezavedno sprosti z nezaželenim vedenjem. Čustva služijo kot koristen kazalnik in tudi kot opozorilni signal, ki kaže, kako v danem trenutku napredujemo skozi življenje. Ko doživimo čustvo, to pomeni, da so naši možgani prepoznali spremembo v okolju, ki je pomembna za nas – za naše zdravje, cilje ali skrbi. Na te stvari nas opozori, kar nas spodbudi, da se izrazimo.

Poleg fizioloških odzivov, ki jih je težko nadzorovati, se ljudje izražajo tudi z različnimi elementi videza, kot so oblačila, nakit in dodatki, ki jih je mogoče nadzorovati. Z oblačili ali dodatki, ki jih ljudje nosijo, dajejo izjave in izražajo nekaj o sebi, z razkazovanjem oblačil razkrivajo svoje izbire ter poudarjajo svojo identiteto in osebnost. Ljudje si te vizualne izjave razlagajo tako, kot želijo, vendar lahko vedno znova opredelimo svoj videz z načinom oblačenja in z izraznimi sposobnostmi naših teles.

Eden od načinov izražanja v sodobni, hitri, povezani in brezžični in digitalni družbi je nosljiva tehnologija. Z zmožnostmi razpoložljive tehnologije, prilagajanjem in pristopi, osredotočenimi na uporabnika, prenesenimi na oblikovanje oblačil, lahko ustvarimo interaktivne sisteme, ki uporabnikom omogočajo, da določijo svoj končni videz, z boljšimi možnostmi za samoizražanje in vključevanje vmesnikov v elektronska omrežja.

Nastja Ambrožič bo zasnovala in izdelala nosljiv prototip, pri katerem bodo LED diode vgrajene v tkanine in oblačila, da bodo prikazovale čustva in osebnost uporabnika. Njeno izhodišče bo DIY senzor srčnega utripa, ki bo vgrajen na telo uporabnika in z žicami povezan na obleko kroglaste strukture, imenovano “eMotion bubble”, ki bo prikazovala spremembe čustvenih stanj osebe (spremembe srčnega utripa).

MonsterCode (pošast = imaginacijska koda = vkodiranje v okolje)

Preden smo imeli knjige, se je znanje prenašalo ustno. A včasih pa je bilo ‘shranjeno’ neposredno v pokrajino. V času PIFcampa bomo z omejenimi nabori podatkov fizično dopolnili prostor s kovinsko krajino. Preizkusili bomo kako pokrajino dopolniti, da bi ta lahko vsebovala ogromne količine znanja v prostoru, po katerem se lahko sprehodimo.

Theun bo prinesel tudi prvi prototip naprave, ki poskuša omogočiti fizično izkušnjo živalskih vokalizacij. Ko govorimo, čutimo lastne glasove. Toda ali lahko tudi fizično doživimo glasove živali? Ta prototip je prvi korak in je pripravljen za testiranje in bo služil predvsem zbiranju povratnih informacij za nadaljnji razvoj.