Kategorija: PIFlog

Jutranji uvod v drugi dan tabora nas je dober ducat pričelo z jogo. Gea je uvodni in zaključni del ure »Yogee« posvetila sproščanju, ostali čas pa smo se zavzemali razne poze in se pri tem dobro raztegnili.

Takoj po zajtrku je za jutranjo dozo deljenega znanja poskrbel Staš Vrenko, ki je manjši skupini predstavil proces risanja sheme vezja in osvetlil še, kako se ga jedka. Že jutri bodo nekateri vezja tudi v praksi zrisali in zatem jedkali.

Elektronska harmonika nizozemsko-slovenske naveze Vincent Groenhuis in Mojca Miklavec lepo napreduje. Prvo spuščanje zmaja s Cindy Regalado zaradi slabega vetra žal ni bilo povsem uspešno. Vendar se bomo v prihodnjih dneh še trudili ujeti ugoden veter, ki bo zmaja ponesel dovolj visoko, da posname fotografije okolice, ki bodo morda služile kasnejšemu mapiranju rastlinja v okolici.

Skupina ljudi se je pridružila prehranskemu zanesenjaku Rosenu Ivanovu in se, potem ko je Rosen prvi dan z manjšo skupino pripravil mate čaj s sladkorjem, lotila vanj dodajati divje kvasovke, ingver, sirotko, vodni kefir in kombučo, in sicer v različnih razmerjih, da bi našli kombinacijo, ki bo imela ravno prav ogljikovega dioksida in finega okusa, ki nastane pri fermentaciji. Smo že v pričakovanju »pifovske« gazirane pijače.

Po kosilu se nas je nekaj odpravilo na divji sprehod ob Soči z Dariem Cortesejem. Na okoliških travnikih smo nabirali razne dišavnice in druge rastline. Denimo šetraj, divji korenček, česen in koprive, ki so kasneje pristali na solatah, ki so pospremile že tako okusen obed. Tereza, Maruša in Tea nas res razvajajo.

V ponedeljek sta se nam pridružili še Hannah Perner-Wilson in Mika Satomi iz Kobakant, ki smo ju že nestrpno pričakovali. Razkrili sta okvirni časovni potek njunega projekta nosljive elektronike, ki jo želita zasnovati iz okoliških rastlin in povezati z zvokom.

Sicer pa je del popoldneva deseterica pod budnim očesom Petra Edwardsa sestavljala vsak svoj enostaven »echo« zvočni efekt in jih ob koncu tudi preizkusila. Pri tem je zanimivo ravno povezovanje. Glede na število glasbenikov na letošnjem taboru pa lahko še naprej pričakujemo mnoga neobremenjena »džemanja«.

Tako kot prvi večer smo se pred temo podali v gozd po kose lesa za taborni ogenj. Po še eni okusni večerji nas je obiskal lokalni kaplan. Zatem pa se je dogajanje prevesilo v rojstnodnevno zabavo. Za okusno čokoladno torto je poskrbela Polona. Atmosfera je rasla ob zvokih, ki so prihajali iz modularnih sintetizatorjev zvoka. Začel je slavljenec John Dinger, ki je ob Liu slavil rojstni dan, nadaljevala pa sta Peter Edwards in Václav Peloušek.

Navdušil je tudi Bernhard Rasinger, ki je hrbet hriba za hišo uporabil kot »platno« za laserski show.

Noč se je ob zvokih glasbe, plesu ter strastnih pogovorih ob ognju prelevila v jutro, ko so še zadnji med nami odšli na zaslužen počitek.

Po uvodnem medsebojnem spoznavanju in seznanjanju z okolico smo popoldan prisluhnili prvim predstavitvam projektov ter razkrivanju načrtov za teden, ki ga bo dobrih petdeset ljubiteljev tehnologije, umetnosti, znanosti iz vseh koncev in krajev že tretje leto preživelo v dolini Soče.

Znova je denimo z nami Peter Edwards, Američan, ki v zadnjem času živi na Češkem, kjer sodeluje z Václavom Pelouškom in Tomášem Niesnerjem, ki imata v Brnu podjetje BASTL Instruments. Še pred večerjo so se nekateri začeli seznanjati z njihovimi modularni sintetizatorji zvoka.

Še en gost letošnjega tabora Andrew Quitmeyer je tekom dneva naredil demonstracijo leta drona, v večernih urah pa imel praktični prikaz rabe laserja na različnih podlagah, od rastlinskega lista do lesa.

Nekateri so se uspeli seznaniti tudi z osciloskopom, ki ga je v Sočo prinesel Bernhard Rasinger, in sicer v želji po povezovanju modularnih sintetizatorskih vezij, osciloskopov in laserjev.

Naš divji mož Dario Cortese znova napoveduje številne sprehode v naravo, kjer se bomo srečevali in spoznavali z zdravilnimi rastlinami iz okoliških travnikov.

Novost letošnjega tabora pa je poseben fokus na razvoju delavniških programov za otroke, ki jih bosta v soorganizaciji ekipe iz Rampa Laba in BioTehne vodila Cindy Regalado in Kristijan Tkalec. Cindy nam je prvi dan razkazala zmaja, ki ga namerava, opremljenega s kamero, spuščati v okolici kampa, s posnetimi fotografijami pa narediti zemljevid prizorišča in njegove okolice.

Seveda se veselimo prav vseh projektov. Denimo tistega Izraelcev Yairja Reshefa in Zoharja Messeca-Fara, ki se bosta lotila elektronske lizike, pa elektronske harmonike nizozemsko-slovenske naveze Vincenta Groenhuisa in Mojce Miklavec. Nestrpno pa pričakujemo tudi prihod Hannah Perner-Wilson in Mike Satomi iz KOBAKANT, ki bosta v tednu pred nami oblikovali »naravno« nosljivo tehnologijo.

Prehranski zanesenjak Rosen Ivanov se je že lotil prvih korakov v procesu raziskovanja različnih načinov, kako bi ogljikov dioksid, ki nastane pri fermentaciji, lahko uporabili za stvaritev gaziranih pijač – v postopku namerava uporabiti divje kvasovke, sirotko, vodni kefir in kombučo. Ob koncu tedna pa bomo gazirane napitke iz mate čaja lahko tudi preizkusili.

Menda pa se nam obeta tudi čisto prava etnografska študija postopkov deljenja znanja na PIFu, katere se loteva Ahac Meden. PIFcamp namreč spodbuja kreativno uporabo sodobnih tehnologij s poudarkom na aktivnem soustvarjanju projektov in prosti distribuciji znanja, idej in izkušenj.

Se že veselimo dogajanja v prihajajočih dneh.

Za večino je zadnji dan v Trenti pomenil pozno bujenje. Po še enem okusnem zajtrku, s katerim sta nas vsako jutro razvajali Polona in Urša, nekajkrat ob pomoči Ahaca, pa so se v taboru začeli nabirati prvi obiskovalci.

Že zgodaj so tabor obiskali nekateri lanskoletni udeleženci, prijatelji, znanci… Nekateri, denimo ekipa punc iz novonastalega benda ČIPKE, se niso zgolj družili in seznanjali s projekti, temveč se lotili tudi dela, denimo izdelave novih inštrumentov.

Preko dneva so nekateri dokončevali projekte, potekale so demonstracije, spet in spet smo se veselili ob rušenju instalacije, ki je nastala ob štiridesetletnici potresa v Sotočju.

Od popoldneva smo posedali ob ognju, pekli, se smejali, pripovedovali zgodbe… Veselo je bilo.

Dario je prijel za dude, džemal skupaj s še nekaterimi drugimi glasbeniki, udeleženci tabora.

Zvečer nam je muziko sukal Blaž, ki je še tiste poškodovane med nami vsaj za hip pripravil na ples. Glasbo smo ponoči pospremili tudi z vizualizacijami. Predvsem Vivoda (Izland) je obarval večer z vidžejanjem.

Za oddajo o sodobni umetnosti na novogoriški lokalni televiziji, je prispevek posnel Aljoša Abrahamsberg. Prepričan, da je sodobni umetnosti v medijih namenjeno premalo prostora, ta manko zapolnjuje s svojimi prispevki. Tokrat s podrobnim poročilom o dogajanju na letošnjem PIFcampu.

Žalostni, da je konec, smo se še v srcu poslovili od Trente in jo zapustili bogatejši za nova znanja in tudi prijateljstva. Hvala vsem, ki ste prišli in skupaj z nami ustvarjali nepozabne trenutke, vsem podpornikom, predvsem pa Tini in Urošu, ki sta nam to omogočila.

Po zajtrku smo se v strnjeni četici odpravili na za čisto vse PIFlarje obvezen pohod do Velikih korit. Kratek sprehod ob Soči nas je pripeljal do ene tistih sanjskih lokacij, ki jih nikoli ne pozabiš. Tam so se nekateri med nami preizkusili v raftanju, drugi so skakali iz pečin, tretji zgolj posedali in uživali ob razgledu na hipnotično turkizno barvo Soče.

Povratek v tabor je prinesel čas za kosilo in po njem sladkanje s pecivom. Izjemno okusno rojstnodnevno torto za Petra, Johna in Lia, je večer prej pripravila Polona. Na tokratnem taboru se okusne sladice kar vrstijo, kasneje smo namreč lahko uživali še v sadnih halvah.

Po kratkem počitku so se nekateri zaposlili z igrami, metali smo frizbi, spuščali »zmaja«, tudi slackline je prišel na vrsto.

Drugi so nadaljevali z delom na svojih projektih. Hannah je v šotoru naredila uvod v ustvarjanje na področju e-tekstilij in predstavila spletno stran How to get what you want. Vse to z željo spodbuditi, da kar največ elektronskih delov naredimo sami in ne uporabljamo tovarniških. Kar dopušča večjo kontrolo in s tem fleksibilnost, da pridemo do želenih rezultatov. Dobila pa je tudi idejo za rokavico, s katero bi lahko iz rastlin, ob spremenjeni moči stiska s prsti, izvabljala različne zvoke.

Navdahnjen z njeno predstavitvijo, se je Cedrik kasneje lotil izdelovanja nakita, na PIFvezju je nastal obesek za verižico opremljen z modro lučko, lotil se je zapestnice, ki jo je opremil s prevodnim materialom in bucikami, vpetimi okoli zapestja. Želi namreč, da bi se ob dotiku lahko odzivale na dražljaje. Podobno kot njegove Mimoze, ki so že nekoliko utrujene od stalnega drezanja vanje. Izvedel je namreč več eksperimentov in beležil podatke o tem, kako se Mimoze odzivajo na dotik, temperaturo, vlago…

Mehičanki sta nadaljevali s prevajanjem energije v zvok. Na odprti soboti bosta bio-laboratorij v šotoru spremenili v zvočno svetlobno bakterijsko sobo, kjer bomo s pomočjo zvoka in svetlobe lahko slišali, kako razne alge in bakterije komunicirajo z nami. V teh dneh so namreč zrasle v njunih baterijskih baterijah.

Pred večerjo nam je, preden nas je zapustil, svoj projekt predstavil Brgs. Kratek »džem sešn« se je prevesil v večerno vrtenje muzike. V nekem hipu se je sicer zdelo, da se prav trudimo izbirati čimbolj idiotske komade. Ampak večina je uživala in poplesavala vse do sončnega vzhoda.

No, še prej smo na žar vrgli ribe in uživali v pečenih dobrotah ter izjemnem okusu Soške postrvi. Malo tudi žalostni, teden je hitro minil, in letošnji PIFcamp prihaja h kraju.

Jutro so zaznamovali zgodnje vstajanje in obiski. Med drugim nacionalne televizije, ki je posnela prispevek za Poletno sceno.

Z nami so lahko delili tudi navdušenje ob demonstraciji potresnega sunka. Performans z zvočnimi sunki smo sicer uspešno izvedli šele v drugo. Prvo pa ob premočnih basih skurili zvočnik. Kljub temu že zdaj lahko rečemo, da je ekipa z Soichirom na čelu uspešno realizirala svoj projekt. Njihovo srečo ob še enem rušilnem sunku, ki smo ga znova simulirali pozno v noč, smo delili čisto vsi in dogodek pospremili z glasnimi vzkliki.

V tišini notranjosti hiše, skrit od oči, že vse dni ustvarja Jože. V Trento je prinesel posebno vrsto kalifornijskih alg, pri katerih ga zanima bioluminiscenca. Ob fizičnem dražljaju namreč te izpustijo interval svetlobe. Z motnjami tekočine, v kateri živijo, želi v prihodnjih dneh eksperimentirati in ustvarjati razne svetlobne efekte. Kar bomo lahko preverili tudi v soboto, ko vabimo na dan odprtih vrat.

Del ekipe se je v poznih popoldanskih urah kljub slabemu vremenu znova odpravil v hrib. Na čelu z našim tabornim strokovnjakom za divjo prehrano in vodičem za pohode po okoliških vrhovih smo tokrat obiskali vas Skala, pomembno predkrčansko, kultno mesto, na katerem stoji kapelica, in v kateri sta se že takoj za vhodnimi vrati skrivali mir in tišina.

V šotoru, kjer imamo bio-laboratorij, sta Interspecifics iz vzorcev, ki sta jih nabrali, naredili baterije. Ugotavljata, da največ energije oddaja vzorec zemlje, ki je bil včeraj vzet pri sirarni v Dupljah ob Krnskem jezeru. Tudi sicer so v šotoru cel dan potekale razne delavnice in predstavitve. Tudi izločanja estrogena, ki jo je izvedla Mary.

Svojega projekta se je končno lahko lotil naš simpatično zmeden Francoz. Njegove Mimoze, ki so v Trento prišle iz ljubljanskega Botaničnega vrta, so bile pozabljene v temi in so zato prvo morale na krajše okrevanje. Sramežljive, nežne dušice so na soncu sčasoma le prišle k sebi, postale bolj vesele, odzivne na dotik. In Cedric je kljub preganjanju noči uspel izvesti prve meritve električnega odzivanja na dražljaje. Zadovoljen ugotavlja, da je čas, da jih priklopi na vezje in njihove odzive prevede v zvočne in svetlobne dražljaje.

Tudi jutri nadaljujemo s projekti, odpravili se bomo še na Korita. Sicer pa ob večerih igramo tarok in ugotavljamo, da nam gre vsako noč bolje. Že drugo leto zapored najbolj popularna večerna aktivnost.

Save

Že zgodaj zjutraj se nas je dobra petina odpravila na Krnsko jezero, v katerem so si prav vsi želeli zaplavati. Le kdo si ne bi želel okopati v lastnem in odsevu gora. No, nekateri so si res namočili noge in del pohodnikov je ostal in občudoval jezero, polovica pa izvedla poskus vzpona na Šmohor.

Ko se je oglasil »gromovnik« so se bili prisiljeni vrniti nazaj. In ob prijetno osvežilnem spustu so se po dežju vrnili v Lepeno. Vendar ne preden so nabrali razne vzorce za proučevanje. Nekaj zemlje, vzorec snega iz ledenika, vode iz Krnskega jezera. Vse to z namenom ugotoviti, kakšne mikrobne združbe so na različnih geolokacijah.

Na poti v hrib je Mary ujela krastačo, od katere je za proučevanje vzela vzorec urina, takoj, ko dobi na letalu izgubljeni prenosni laboratorij, iz njega namreč namerava ekstrahirati hormone.

Ekipa okoli laboratorija, ki sta ga v šotoru na PIFtravniku vzpostavili Paloma in Leslie iz kolektiva Interspecifics, je iz nabranega s pomočjo agarja, jušne kocke in sladkorja naredila gojišča.

Čez dan so se posamezniki pripravljali na tisk personaliziranih vezij, nekatera bodo oblikovana na podlagi oblik rastlin, ki so jih nabrali na pohodu.

Po včerajšnjem rezanju, vrtanju in betoniranju, zvočni simulator potresa, ki nastaja ob štirideseti obletnici potresa v Posočju, počasi dobiva končno obliko.

Nastali so razni zanimivi vzorci izvezeni na tiskana vezja. V izdolbeno deblo smo vstavili zvočnik. Vivoda (Izland) se je ukvarjal s z razvijanjem ideje, kako »zgraditi« steber iz milnih mehurčkov, napolnjenih z dimom, in nanj projicirati svetlobo.

Nekaj projektov, denimo glasbenika Jake Bergerja – Brgsa je bilo osredotočenih na zvok. Brgs je čez dan zaključil z optimizacijo kitare, katero je vpel na boben in feedback zvočnik. Nomadstvo po raznih koncertnih prizoriščih vendarle terja, da je set inštrumentov, s katerimi nastopa, čim bolj priročen.

Do pozno ponoči je nastajal tudi oscilator, v delu je robot, ki se bo odzival na svetlobo in zvok, hekalo se je star zvonec, telefonsko slušalko, ki bo spremenjena v mikrofon, nadaljevalo z delom na modularnih sintetizatorjih zvoka.

Po večerji nam je Vaclav iz BASTL Instruments podrobno predstavil njegov modularni sntetizator.

Skratka, projekti, ki se jih neumorno lotevamo, počasi dobivajo obliko, da bodo lahko predstavljeni v soboto, ko na taboru pripravljamo dan odprtih vrat.

Drugi dan kampa se je za večino začel počasi, preko dneva so zlagoma nakapljali še zadnji udeleženci letošnjega tabora in se nekateri tudi nemudoma vrgli v delo. Avstrijska umetnica Hannah Perner-Wilson, ki na inovativen način spaja različne ustvarjalne pristope z nosljivimi tehnologijami, se je recimo že takoj po prihodu lotila šivanja žepkov za shranjevanje opreme.

Mehičanki Interspecifics sta naredili demonstracijo EEG eksperimentov za mapiranje možganskih aktivnosti in predstavili načrt za gradnjo mikrobioloških filtrov za trekanje mikroorganizmov. Preko dneva so se posamezniki posvetili še svojim projektom. Tudi betoniralo, rezalo in vrtalo se je.

Lanskoletni povratnik Mike Page je odvodil delavnico jedkanja tiskanih vezij, lotalo se je razne elektronske komponente, ki bodo ob koncu tedna sestavljale modularne sintetizatorje zvoka.

Del ekipe se je znova podal v naravo in nabral jedljive rastline, Travniško deteljo, Divje korenje, Materino dušico in Kumino, ki so pristali v večerji. Kuharji nam vsak dan pripravljajo odlične obroke. Ne manjkajo niti okusne sladice. Bravo, Tereza, Vid, Bojana in Dario!

Z oblico dela in dobre volje se je dan prevesil v večer, ki se je zaključili z druženjem in s še več vznemirljivega ustvarjanja ter džemanjem pozno v noč. Se že veselimo jutrišnjega dne.

Sočo so preplavili pif(l)arji. Za nami je vikend priprav in uvodnega raziskovanja okolice ter medsebojnega spoznavanja, vendar smo čisto zares štartali včeraj.

Zajtrku so sledili uvodno srečanje ter predstavitve udeležencev in projektov, popoldan pa se je del ekipe posvetil postavljanju delovnih postaj. Začele so se tudi prve delavnice, med njimi »hekanja« čisto pravih ključavnic.

Del se nas je pozno popoldne odpravil na krajši sprehod po bližnji pohodniški poti, proti zapuščeni vasi Lemovje. V hrib nas je peljal stari znanec kampa, Dario Cortese, s katerim smo že lani spoznavali številne okoliške rastline, predvsem tiste užitne. Nekatere, denimo Zvončnica, Šetraj, Regačica, Korenček in Materina dušica, so za večerjo pristale tudi v res okusni omleti.

Po večerji se je večina posvetila prvim delavnicam, od katerih je največ obiska privabila delavnica skupnega oblikovanja PCB vezij; nekateri so se posvetili družabnim igram.

Kljub muhastemu vremenu smo več kot pripravljeni na teden kreativnega reševanja raznoraznih problemov.