PIFrezidenca 2024: Krožna kromatografija

Prst, zemlja, umazanija, blato… precej vsakdanje stvari, po katerih hodimo, na njih sedimo in včasih celo spimo. Na njih gojimo hrano in pokopavamo mrtve; temelj, ki na našem planetu omogoča osnovo za življenje – razen morda za nekatere vodne živali. Ta skrivnostna snov je povsod, a večina ljudi ji ne posveča pretirane pozornosti.

Letošnji PIFrezident Julian Chollet pa raziskuje ravno ta podcenjeni svet pod našimi nogami. S pomočjo tehnike kromatografije je mogoče za žlico zemlje spremeniti v živahno sliko, ki osvetli sestavo prsti: minerale, organski material, mikrobno aktivnost itd.

Od vzorčenja do razvoja krom, bodo dvodnevna praktična raziskovanja prsti na PIFcampu imela dovolj odmorov in časa za debate ter vprašanja. Delavnica je še v eksperimentalni fazi, zato so vaši odzivi in ideje zelo dobrodošli!

“Sonifikacija frekvenc”

Elektrosluch Mini City je DIY komplet za izdelavo odprtokodne naprave, ki omogoča poslušanje elektromagnetnega spektra. Omogoča odkrivanje zvočnih svetov elektromagnetnih polj, ki nas obdajajo na vsakem koraku. Njegova uporaba je nadvse preprosta – samo priklopite slušalke in že lahko raziskujete. Koncept in elektroniko naprave je razvil Jonáš Gruska.

Komplet je zelo enostaven za sestavo, nanj je potrebno zalotati le nekaj komponent, kar je zelo dobro izhodišče za pridobivanje osnovnih spajkalnih veščin in uvod branja shematik. Skozi delavnico vas bo vodil stari znanec PIFcampa Bernhard Rasinger. S seboj ne pozabite prinesti slušalk s TRS priključkom.

In nikoli ne pozabite: “to let there be a comparator at the input!”

p/q – Ritmični vzorci decimalk racionalnih števil

Projekt p/q Inga Randolfa uporablja periodične decimalne številke in njihove ponavljajoče se vzorce kot ritem. Za to uporablja algoritem za prepoznavanje vzorcev, ki v deli praštevila in najde ponavljajoče se vzorce. Ti vzorci so nato uporabljeni kot vhodni signali ritem mašine.

Racionalna števila so števila, ki jih lahko zapišemo kot razmerje dveh celih števil (npr. 1/3). Nekatera racionalna števila so decimalna števila, ki se bodisi končajo po določenem številu mest (npr. 1,25) ali se ponavljajo (npr. 0,3333…). Praštevila so cela števila, ki so deljiva le z enim ali sama s seboj. Vsako nepraštevilo je sestavljeno iz praštevil. Praštevila so gradniki sveta celih števil.

Cilj projekta je raziskati, kakšni ritme lahko proizvede dotični eksperiment.

Biofabricirani mehki roboti in napihljivi objekti

Kaj imata skupnega molekularna gastronomija in biofabrikacija in kakšno vlogo imajo te tehnike pri izdelavi mehkih robotov?

S svojim PIFprojektom želi Marisa Satsia svoje raziskave prenašanja tehnik molekularne gastronomije in biofabrikacije v izdelavo mehkih robotov in napihljivih objektov. Delala in raziskovala bo z naravnimi polimeri, pripravljala in napihovala biomateriale ter eksperimentirala z različnimi tehnikami spajanja in tesnjenja. Če vas projekt zanima, se ji brez zadržkov pridružite!

Delavnica etične strojne opreme

Da strojna oprema v naših pametnih napravah vsebuje ne samo plastiko, ampak tudi konfliktne minerale, kot so volfram, kositer, tantal, srebro in zlato, je javna skrivnost. Zato tehnologija ni nevtralna. V sklopu delavnice bodo udeleženci raziskovali alternativno strojno opremo iz lokalno pridobljenih materialov, tako imenovano etično strojno opremo, v namen razvijanja in raziskovanja trajnostnih praksah v korist narave in ljudi.

Delavnica bo vključevala izdelavo tiskanega vezja iz divje lokalne gline, pri čemer bo kot glavni električni vodnik uporabljeno reciklirano srebro. Nadalje bodo udeleženci vezja modelirali, jih poslikali in žgali na PIFcamp ognjišču. Zaspajkali elektronske komponente in preizkusili vezje za interaktivno mikrokontrolersko ploščo, ki lahko nadzoruje digitalne in analogne senzorje kot vhode ter zvočnike, LED-diode in motorje kot izhode (podobno kot Arduino). Delavnico bo vodila Patrícia J. Reis (Mz*Baltazar’s Lab).

Potop v prakse posthumanizma

Tamara Lašič Jurković je interdisciplinarna oblikovalka, raziskovalka in asistentka na ALUO, specializirana za teorijo oblikovanja. V sklopu svoje udeležbe na 10. ediciji PIFcampa načrtuje izvedbo delavnice na temo izgradnje lokalne različice skupnostne igre Left With a Memory, predstavitev svojega projekta Hacked Meditation in izpopolitev teme svojega doktorata. Vsa tri prizadevanja—doktorska tema in oba projekta—temeljijo na posthumanistični teoriji v smislu preseganja na človeka osredotočenih pristopov oblikovanja, prevpraševanja antropocentričnih prepričanj, prepoznavanja medsebojne povezanosti »mreže življenja« in razumevanja človeške odvisnosti od naravnih ekosistemov in drugih biotskih organizmov. Hacked Meditation je vodena avdio meditacija, ki postavlja pod vprašaj ekskluzivnost in definicijo človeškega bitja z raziskovanjem življenja mikrobov znotraj in zunaj naših teles. Left With a Memory je skupnostno zasnovana, izobraževalna spominska igra, ki poudarja presenetljivo visoko število ogroženih vrst na rdečem seznamu kot posledico uničevalnih človeških dejavnosti. Njen fokus bo na raziskovanju, kako lahko metode razvoja strateških družabnih iger uporabimo v posthumanističnem oblikovalskem procesu in ali so družabne igre lahko učinkovito učilo za uvajanje posthumanistične perspektive v oblikovanju.

Places of Care na PIFcampu ali poslovilna zabava v bioplastiki! 

Ste že kdaj obdržali kos tehnologije dolgo po tem, ko je že zdavnaj izgubila svojo uporabnost? Predpotopni mobitel, ki spoh nima možnosti povezave z internetom, kasetofon, ki je izgubljen v digitalni dobi ali filmski fotoaparat, ki ste ga prejeli od prijatelja, a že dolgo ne deluje več?

Takšne in drugačne relikvije šepetajo zgodbe o našem nenehno razvijajočem se odnosu z digitalnim svetom. Vizualna umetnica Sabina Suru in kurator Andrei Tudose iz romunske art-tech organizacije Marginal bosta na PIFcampu predstavila projekta Places of Care, v sklopu katerega vabita vse udeležence, da raziskujejo tihe pripovedi in se z občutkom poslovijo od svoje starajoče se tehnologije. Projekt prevprašuje tradicionalne poglede na tehnologijo, spodbuja globlje razumevanje kompleksnega ekosistema tehnološkega razvoja, poudarja pomembnost skrbi za tehnologijo ter spodbuja prehod k bolj odgovornemu pristopu k upravljanju virov v tehnološkem sektorju in širše, s čimer odpira pogovore o ekološkem odtisu tehnologije in potrebi po trajnostnih praksah pri njeni proizvodnji in odlaganju.

Oh, mimogrede, ko že govorimo o odlaganju – kakšen je vaš odnos do odpadkov? Ne mislimo e-odpadkov (zaenkrat!), ampak bio-odpadkov, ki rastejo pred našimi očmi. Si lahko zamislite  preobrazbo teh vsakodnevnih odpadkov v bioplastiko, namesto vseprisotne plastike, današnjega sovražnika številka ena, narejene iz kemikalij na osnovi fosilnih goriv

Kaj sploh je bioplastika? Je material, pridobljen iz obnovljivih virov, kot so rastlinski škrobi ali rastlinske maščobe, ki ponuja bolj trajnostno alternativo svojemu naftnemu nasprotniku. V sklopu praktičnih delavnic si bomo umazali roke (v dobrem smislu!) in eksperimentirali s temi inovativnimi materiali. Bioplastiko bomo izdelovali iz vsakodnevnih materialov, kot so agar agar, moka, kuhinjski ostanki in ostali biološki odpadki, ki jih bomo našli v kampu.

Ti materiali bodo postali nežni pokrovi za vaše zapuščene tehnologije (prosim, prinesite jih s seboj!), okolju prijazna pogrebna oblačila, ki ne bodo le počastila naših zavrženih naprav, ampak bodo tudi gradniki večje umetniške instalacije. Ja, vaši e-odpadki bodo našli svoj končni počitek v Tehničnem muzeju v Bukarešti oktobra, za razstavo Kraji skrbi, dokaz našega tehnološkega ekosistema in naših možnosti za odgovorno potrošnjo.

Vabljeni k sodelovanju in soustvarjanju projekta!

Nepravilne nepravilnosti

Na PIFcampu se nam bo pridružil tudi letošnji PIFrezident, avstralski umetnik Michael Candy, ki deluje na presečišču robotike, elektromehanike, hekanja strojne opreme ter kinetičnih in svetlobnih intervencij.

V sklopu PIFcampa bo Michael nadaljeval s serijo eksperimentov Anomalous Anomalies, znotraj katerih ustvarja nenavadne svetlobe učinke z uporabo robotike in drugih svetlobnih orodij. Serijo je začel decembra lani, ko je izdelal prototip drona, s pomočjo katerega je lahko stabiliziral z laserjem ožarčen fosfor. Še en eksperiment je bil plavajoči robot pod površino zaledenelega jezera, ki je med premikanjem oddajal svetlobne signale, dokler mu niso zmrznile baterije. Ni še prepričan kakšne anomalije se lahko pojavijo na PIFcampu, saj so pogosto zasnovanje na podlagi specifičnosti okolja; je pa s seboj prinesel dovolj materiala, s katerim bo lahko prosto eksperimentiral.

Candy želi sodelovati tudi z ostalimi PIFudeleženci, ki jih prav tako navdušuje delom z elektromagnetnimi tehnologijami in morda se sodelovanja nadaljujejo tudi tekom njegove rezidence v Ljubljani. Svoje številne izkušnje iz mehatronike in oblikovanja robotov za filmsko aplikacijo pa bo nedvomno delil z vsemi, ki si bodo želeli izdelati robota ali pa bodo potrebovali pomoč pri načrtovanju, konstrukciji in oblikovanju različnih mehanizmov.

PIFrezidenca poteka v koprodukciji Zavoda Projekt Atol, Svetlobne Gverile/Forum Ljubljana in Zavoda Kersnikova. S podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana in SYSTEMICS LAB/UCSB. PIFrezidenca je del projekta Rewilding Cultures, ki je sofinanciran s strani programa Evropske unije Ustvarjalna Evropa.

Osciloskopska glasba

Oscilloscope Music je avdiovizualni projekt, pri katerem vizualije izrisujejo zvočni valovi same glasbe. Za zagotavljanje najbližje možne korelacije med podobo in zvokom je signal, ki je povezan z levim in desnim zvočnikom, povezan tudi na X in Y vhoda analognega osciloskopa, kar proizvaja Lissajousove krivulje ter kompleksne 3D grafike. Tekom šestih let sta Jerobeam Fenderson in Hansi3D razvila vedno bolj dodelane načine za raziskovanje tega pretežno neodkritega področja avdiovizualne glasbe, rezultat katerega je prihajajoči dolgometražni album in edinstven 3D-audio programa OsciStudio.

Na PIFcampu bosta Hansi in Jerobeam izvedla AV performansa, gostila uvodno delavnico o uporabi laserev in osciloskopov ter poskusila narediti majhno instalacijo z lasersko svetlobo.

Nastajajoča sinhronost

Ali lahko skupina ljudi, živali ali celo robotov v nekem okolju doseže usklajeno delovanje brez zunanje koordinacije ali nadzora?

Julia Múgica Gallart bo v okviru svojega projekta raziskovala koncept kolektivnega vedenja. Glavni poudarek bo namenila pojavu imenovanem kolektivna sinhronizacije, ki prikazuje, kako lahko skupina posameznikov doseže usklajeno delovanje, ki presega posamezna dejanja, in poudarja pomembnost samoorganizacije prek lokalnih interakcij. Za ilustracijo le–teh namerava uporabiti različne pristope, med drugim uporabo grafičnih tehnik za ustvarjanje vizualij v živo ter generiranje tekstur s pomočjo algoritmov za ustvarjanje šuma.

Poleg tega bosta skupaj z Alicio Champlin nadgradili projekt in raziskali potencial sinhronizacije srčnega utripa posameznikov, ki vstopijo v kupolo za prostorski zvok Blaža Pavlice. V sodelovanju z Lino Bautista in Ivánom Pazom pa se bodo lotili gradnje majhne robotske črede, iz tako imenovanih “kilobotov” ter jih sprogramirali za izvajanje kolektivnih algoritmov in tako poskusili še dodatno poudarit idejo o vzpostavljanju sinhronosti.

Za več informacij o projektu Julie Múgica Gallart si lahko ogledate spodnji pogovor: https://www.youtube.com/watch?v=TZCm2rcF2Yk