Kategorija: PIFproject

Keramični izdelki in zgodbe

Martin Mušič načrtuje oblikovanje uporabnega keramičnega izdelka z zgodbo, povezano s Soško dolino. Nato bo s tehniko 3D tiska izdelal prototip, iz katerega bo izdelal odlitek iz mavca, v katerega bo ulil tekočo glino, ki se jo bo dalo žgati v zunanji peči, ki jo bo tekom PIFcampa zgradil iz lokalno pridobljenih materialov. Svojemu projektu želi dodati dodatno vrednost in ustvariti zgodbo z lokalno povezavo.

Martin Mušič / Baobap
Ig @baobap_ceramics
Ig @biskvit.si
www.biskvit.si
Ig @martin_music
www.mamu.si

Kabinet čudes

Maggie Kane je lansko leto v okviru PIFrezidence vodila skupino umetnikov pri gradnji prostostoječega lesenega arkadnega kabineta, ki vključuje interaktivni krmilnik, Raspberry Pi in digitalni zaslon. Na letošnjem PIFcampu bo nadaljevala projekt integrirane skupne gradnje, pri čemer se bo z udeleženci osredotočila na digitalno pripovedovanje zgodb in (ponovno) uporabo recikliranih materialov. Arkadni kabinet bo nadgradila z delavnico, na kateri se bodo udeleženci naučili osnovne HTML igre in raziskovali kako osebne zgodbe, spomine ali izkušnje vključiti v interaktivno igro z uporabo odprtokodne platforme Bitsy.

Eksperimentalna Scoby terapija

V Eksperimentalni Scoby terapiji, ki jo pripravljata Nastja Ambrožič in Celeste Sanja Smareglia se obiskovalec v ležečem stanju prepusti potopitveni izkušnji pod kupolo Blaža Pavlice. V udobju oblazinjenega ležišča, zvoka, ki se bo širil iz e-tekstilnih DIY zvočnikov všitih v blazine in animacij, ki se bodo razprostirale prek projekcijskega platna na vrhu kupole bo uporabnik stopil v stik s simbiotskim organizmom SCOBY. Kapacitativni senzorji, narejeni iz SCOBY paste, povezani z vmesnikom OctoSens ter drugi senzorji, ki razberejo fiziološke spremembe, bodo skupaj s terapevtskim izkustvom tvorili ključen del terapevtskega izkustva. Signali, razbrani iz senzorjev bodo pretvorjeni v zvočne frekvence in barvite vizualizacije. Eksperimentalna terapija bo meditativen, hipnotičen pogovor človeka in bakterij, čutni ples zvoka in vizualij v ambientalnem zatišju kupole.

Potopitvena izkušnja temelji na uporabi SCOBY, živega simbiotskega organizma bakterij in kvasovk, ki se običajno uporablja za fermentacijo čaja pri priljubljeni pijači kombuči. V našem primeru bomo SCOBY uporabili kot senzor, saj ima sposobnost zaznavanja sprememb v okolju, kot npr. prevodnost kože. Vrednosti, zbrane prek senzorjev, bodo pretvorjene v zvočne in vizualne signale, katerih učinki se bodo recipročno zrcalili v nadaljnjih vrednostih merilnikov. Znotraj eksperimentalne terapije se bo vzpostavila komunikacijska zanka.

Trajnostnost v ustvarjanju

Izpusti in odpadki, pa če govorimo o trdnih, tekočih ali plinastih, so simptom neučinkovitosti, ki preveva naš vedno hitreje segrevajoči svet. Letos PIFcamp združuje moči z Ekologi brez meja, ki bodo poskrbeli za bolj krožni dogodek in osvetlili problematiko odpadkov. Tekom kampa bo potekal nadaljnji razvoj kalkulatorja ogljičnega odtisa za prihode na PIFcamp in sorodne dogodke. Razvit je bil v okviru projekta Rewilding Cultures z namenom, da se udeležence spodbuja k trajnostni mobilnosti in oceni skupno višino izpustov povezanih s prevozom.

Društvo Ekologi brez meja udejanja koncepte zero waste na ravni posameznikov, občin, države in organizacij — vključno s kulturnimi. V praksi to pomeni poglobljeno delo na zmanjševanju količin odpadkov in boljšemu ravnanju z njimi ob hkratnem pogostem merjenju. Na PIFcampu bomo gostili Jako Kranjca, njihovega strokovnega vodjo, v prostem času pa raziskovalca nekoristnega sveta, razvijalca odprtokodnih rešitev in ljubitelja ugank, ki verjame v prost dostop do znanja.

Umetna inteligenca prisluhne drevesom

Nejc Trampuž, multimedijski umetnik mlajše generacije iz Slovenije, pripravlja delavnico ustvarjanja s pomočjo orodij umetne inteligence, katerih se poslužuje pri svojem ustvarjanju zadnjega leta in pol. Predstavil bo predvsem orodja, ki omogočajo generiranje animacij: odprtokodni Stable Diffusion (Deforum, ControlNet) v Automatic 1111 WebUI. Delavnica bo tudi prostor za deljenje znanj ostalih udeležencev ter za debato o družbi prihodnosti, ki nam jo prinaša umetna inteligenca na eni, ter ekološka grožnja na drugi strani.

Poleg delavnice je Trampužev cilj na PIFcampu delati na svojem projektu z delovnim naslovom Najprej moramo prisluhniti drevesom, ki nastaja pod okriljem delovne štipendije slovenskega Ministrstva za kulturo. Nastajajoči kratki eksperimentalni generativni animirani film, ustvarjen z asistenco umetne inteligence – tako scenarija, kot animacij – bo reflektiral družbene situacije v odnosu do okolja in ekosistema in snoval ter predstavljal sonaravne in trajnostne načine bivanja.

Projekt The River Knows umetniškega dvojca Swamp_Matter

Projekt preko spekulativne fikcije prevprašuje ekosistem in geološke formacije reke Soče in vpliv antropogenih faktorjev. Strugo ledeniške reke je voda oblikovala tisočletja v izjemne geološke formacije. V zadnjem času je vodostaj reke nizek zarad pogostih poletnih suš. S pomočjo 3D skeniranja in fotogrametrije bosta umetnici ustvarili digitalna razširitev pokrajine Soče s posebnim poudarkom na suhi strugi in ledeniških kamninah. Fizična pokrajina bo v digitalno prenesena s pomočjo senzorjev, ki bodo v realnem času beležili različne parametre (npr. zvok pokrajine, nivo vode, onesnaženost, padavine), kar bo posledično povzročalo popačenja in deformacije v digitalnem prostoru.

Duo Swamp_Matter sestavljata Eva Garibaldi (oblikovalka, raziskovalka) in Ana Laura Richter (interdisciplinarna umetnica, dramaturginja). Zanimajo ju predvsem ekološke teme; klimatske spremembe in vpliv Antropocena na ekosisteme, njuna umetniška praksa pa preizprašuje odnos ljudi do okoljskih sprememb, predvsem v konteksu geološkega časa skozi specifične obrobne in kapitalistično
neproduktivne pokrajine. Delujeta na preseku fizičnega in digitalnega.

Klub krompirjevih računalnikov

Becca Rose je v zadnjem letu raziskovala uporabo in različne načine povezovanja računalnikov s krompirjem in ugotovila, da pri tem nastajajo številne čudovite zgodbe. Skoraj vsakdo ima zgodbo o krompirju, krompir pa ima čudovit način povezovanja ljudi in omogoča, da izgine navidezna zapletenost ali težavnost pogovora o računalništvu.

Krompir kot pedagoški pripomoček v računalniške okvire vnaša številne drugačne načine doživljanja in razmišljanja, saj postavlja pod vprašaj mojstrstvo, aktivira kolektivno pripovedovanje zgodb in omogoča spreminjanje tradicionalnih načinov dela z računalnikom. Klub Krompirjevih računalnikov, ki ga je Becca ustanovila navzkrižno združuje različne tehnologije, orodja in prakse. Na PIFcampu se ji boste lahko pridružili pri izdelavni krompirjevih zvočnikov, krompirjevih glav in še marsičesa! Ali vas zanima kakšne vrste krompirjevih računalnikov lahko naredimo??

eMocinalni mehurček

Dvigovanje čustvene ozaveščenost in izboljšanje čustvene inteligence.

V številnih družabnih situacijah je treba skriti čustva – na primer, da ne marate svojega šefa. To, da ga ne marate, še ne pomeni, da lahko odkrito izrazite svoja čustva, saj bi tako ostali brez službe. V takšnih razmerah je zatiranje izražanja čustev za nas koristno.

Raziskave so pokazale, da čustveno potlačevanje sicer zmanjša zunanje znake čustev, vendar dejansko ne zmanjša čustvenega doživljanja osebe. Skrivanje čustev dejansko ne povzroči, da čustva izginejo. Čustveno potlačevanje poveča telesne simptome, ki jih doživljamo, na primer potenje ali povečan srčni utrip. Žal pa ima negativne učinke tudi na kognitivno delovanje. Vse, kar se dolgo zatira, preide v nezavedni um, kjer se sčasoma nezavedno sprosti z nezaželenim vedenjem. Čustva služijo kot koristen kazalnik in tudi kot opozorilni signal, ki kaže, kako v danem trenutku napredujemo skozi življenje. Ko doživimo čustvo, to pomeni, da so naši možgani prepoznali spremembo v okolju, ki je pomembna za nas – za naše zdravje, cilje ali skrbi. Na te stvari nas opozori, kar nas spodbudi, da se izrazimo.

Poleg fizioloških odzivov, ki jih je težko nadzorovati, se ljudje izražajo tudi z različnimi elementi videza, kot so oblačila, nakit in dodatki, ki jih je mogoče nadzorovati. Z oblačili ali dodatki, ki jih ljudje nosijo, dajejo izjave in izražajo nekaj o sebi, z razkazovanjem oblačil razkrivajo svoje izbire ter poudarjajo svojo identiteto in osebnost. Ljudje si te vizualne izjave razlagajo tako, kot želijo, vendar lahko vedno znova opredelimo svoj videz z načinom oblačenja in z izraznimi sposobnostmi naših teles.

Eden od načinov izražanja v sodobni, hitri, povezani in brezžični in digitalni družbi je nosljiva tehnologija. Z zmožnostmi razpoložljive tehnologije, prilagajanjem in pristopi, osredotočenimi na uporabnika, prenesenimi na oblikovanje oblačil, lahko ustvarimo interaktivne sisteme, ki uporabnikom omogočajo, da določijo svoj končni videz, z boljšimi možnostmi za samoizražanje in vključevanje vmesnikov v elektronska omrežja.

Nastja Ambrožič bo zasnovala in izdelala nosljiv prototip, pri katerem bodo LED diode vgrajene v tkanine in oblačila, da bodo prikazovale čustva in osebnost uporabnika. Njeno izhodišče bo DIY senzor srčnega utripa, ki bo vgrajen na telo uporabnika in z žicami povezan na obleko kroglaste strukture, imenovano “eMotion bubble”, ki bo prikazovala spremembe čustvenih stanj osebe (spremembe srčnega utripa).

Lina Bautista in Manu Retamero: Fantasía

“Navdušujeva se nad glasbo in izjemno uživava v razvoju zvočnih naprav. Pri tem so nama na voljo številna orodja, ki jih razvija skupnost. Z njimi se učiva oblikovati svoje inštrumente,” pravita Lina in Manu. “Skupnosti, od katere se nenehno učiva, želiva tudi sama prispevati – na delavnicah deliva znanje in zamisli, ki udeležencem morda lahko pomagajo pri razvoju njihovih naprav.”

Na PIFcampu bosta člana kolektiva Familiar DIY razvila novo napravo, ki sta jo zasnovala posebej za delavniški format. Spoznajte Fantasío!

Fantasía temelji na platformi Teensyduino in ponuja različne možnosti uporabe – med drugim jo lahko uporabljamo kot sintetizator in multi-efekt, ki je obenem DIY “Na PIFcampu bova ustvarila nekaj skic/programov za Fantasío, preizkusila meje strojne opreme in, seveda, k ustvarjanju povabila ostale udeležence.”

Če želite med PIFcampom prispevati v repozitorij Fantasíe (povezavo objavimo kmalu!), sta Lina in Manu pripravila nekaj DIY kompletov, s katerimi boste lahko sestavili svojo napravo in jo odnesli domov. Fantastično!

Sintetizator možganskih ritmov za akustične inštrumente

Alicia Champlin dela na hibridnem digitalno-akustičnem inštrumentu, ki ga sestavljajo DIY Bow chime (po vzoru inštrumenta, ki si ga je konec šestdesetih zamislil Robert Rutman), ročno izdelan naglavni senzor možganskih valov OpenBCI EEG in aplikacija za sonifikacijo EEG podatkov v realnem času v okolju MaxMSP, ki jo je razvila sama. Bow chime obenem ojača sintetizator možganskih ritmov in fizične interakcije glasbenice s činelami, pri tem pa zvoči presečišče med resonančnimi frekvencami možganov in samega inštrumenta.

Performansu s prototipom lahko prisluhnete tukaj:

Alicia bo na PIFcampu začela s številnimi popravki na obstoječi MaxMSP aplikaciji, ki jo je ustvarila za prejšnji zvočni projekt, nato pa predelala posamezne komponente sintetizatorja in ga s tem optimizirala oz. uglasila z akustičnim inštrumentom. Obenem želi raziskati, če lahko sintetizatorje poustvari v okolju Pure Data, da bi izdelala popolnoma odprtokoden inštrument, neodvisen od okolja MaxMSP.

Vsi, ki vas zanima, kako se delovanje možganov lahko izrazi z zvokom, tisti, ki poznate in uporabljate PD, ter vsi ostali izdelovalci sintetizatorjev možganskih ritmov ste vabljeni, da se pridružite Alicii v njenem raziskovanju in pri performansu.