Lišaji in globoki čas

Vivarium & transxxeno lab
Ekipa: Eva Debevc, Nastja Ambrožič, Jakob Grčman, Simon Gmajner

Obstajajo številni subjekti in procesi v prostorskih merilih, ki jih ni mogoče prilagoditi običajnemu času. Lišaji na primer rastejo izjemno počasi, od nekaj mm do cm na leto. Zaradi te počasne rasti je težko razumeti njihovo dinamiko, razen v posameznih točkah opazovanja. Poleg tega imajo izjemno drobno mikrostrukturo in jih je težko gojiti v laboratoriju, kar pomeni, da je primernejše opazovanje na kraju samem.

Na PIFcampu bo ekipa izdelala prototip samostojnega sistema za spremljanje lišajev skozi globlje časovno obdobje, za namene spremljanja tako na zemlji kot tudi med potovanjem v vesolju. Preučili bodo različne vidike problema in razvili prototip za začetno testiranje, pri čemer bodo upoštevali materiale, ki bi lahko bili uporabni v ekstremnih okoljih. Vsi rezultati bodo odprtokodni kot način za razvoj novih možnosti za opazovanje organizmov in procesov v globljem času, in-situ in na daljavo, ki so sicer v znanstvenih raziskavah okrnjeni.

Ekipa bo veliko pozornosti namenila tudi samemu simbiotskemu organizmu. Lišaji obstajajo v celotni biosferi in preživijo v najbolj ekstremnih okoljih, hkrati pa so občutljivi na okoljske motnje. Izkazalo se je, da so odporni na pustošenje okolja in da živijo več sto in včasih tudi več tisoč let. Na prizorišču bomo raziskali klasifikacijo in morfologijo lišajev s preučevanjem tistih entitet, ki obstajajo v bližini
tabora in pripravili hibridno – oddaljeno predstavitev z Adriano Knouf (Amsterdam, Nizozemska), gonilno silo modula in ustanoviteljico tranxxeno lab, nomadskega umetniškega raziskovalnega laboratorija, ki spodbuja prepletanje entitet trans in xeno.

50 Hz

Vsi smo od njega odvisni do te mere, da niti ne opazimo, da obstaja.

Postanite del kulta, ki obožuje trifazni prenos električne energije in se pridružite brnenju 50 ciklov na sekundo. Razkrite bodo skrivnosti, kako se ne ubiti z omrežno napetostjo. 5 varnostnih zapovedi vas bo zaščitilo pred črno magijo, ki se imenuje indukcija in se skriva za vsako vtičnico.

Besedilo in fotografija Bernhard Rasinger

OctoSens

V skupnostnem projektu OctoSens skupina navdušencev nad zvokom in tehnologijo pod mentorstvom Vaclava Pelouška (Bastl Instruments) združuje različne perspektive v snovanju vmesnika, ki bo omogočal simultano uporabo različnih senzorjev za sintezo zvoka in upravljanje drugih naprav.

OctoSens

Razvoj multi-senzoričnega sintetizatorja zvoka je skupnosti projekt in del umetniške rezidence Zavoda Projekt Atol in Platforme konS.

Senzorji in glasba

Glasbeniki so od nekdaj stremeli k raziskovanju novih načinov oblikovanja zvoka. Razvoj tehnologij in njihova dostopnost so to raziskovanje še pospešili in omogočili, da v proces oblikovanja zvoka vključimo različne elektronske senzorje. Vendar pa velika množica različnih senzorjev in pomanjkanje praktičnih vmesnikov, od umetnika pogosto zahtevajo tehnično znanje ali nakup drage specializirane opreme, kar predstavlja oviro pri ustvarjanju.

Ta ovira nas je vzpodbudila, da raziskujemo načine, kako bi umetnikom omogočili, da pester nabor različnih senzorjev na enostaven in intuitiven način uporabijo za spreminjanje zvoka. Pod mentorstvom Vaclava Pelouška (Bastl instruments) smo kolektivno osnovali napravo, ki smo jo poimenovali OctoSens.

Kaj bo OctoSens?

S štirimi analognimi vhodi, dvema digitalnima in dvema vgrajenima senzorjema za dotik, bo OctoSens ponujal 8 načinov spreminjanja poljubnih parametrov zvoka hkrati. Vgrajen mikrofon, dva taktilna senzorja in digitalni sintetizator zvoka na mikrokontrolerju omogočajo, da lahko OctoSens uporabimo samostojno brez dodatnih senzorjev in drugih zvočil, potrebovali bomo zgolj zvočnik na katerega ga priključimo. Informacije, ki jih bodo senzorji posredovali OctoSens-u bomo lahko uporabili za digitalno upravljanje glasnosti, višine tona, filtriranje frekvenc in drugih funkcij vgrajenega sintetizatorja zvoka. Tistim umetnikov, ki že imajo več inštrumentov, sintetizatorjev in efektov, pa bo OctoSens omogočil, da jih priključijo na svojo obstoječo opremo in pomnožijo njeno uporabnost: OctoSens bo lahko ločeno oddajal različne CV/gate signale ter ustvarjal MIDI informacije, ki jih lahko uporabimo za nadzorovanje več različnih zunanjih zvočil hkrati. OctoSens bo imel dimenzije Eurorack formata, kar pomeni, da ga bodo ljubitelji sintetizatorjev lahko vključili v svoje Eurorack ohišje(rack), možno pa ga bo vstaviti tudi v samostojno ohišje. Kompatibilen bo z zelo razširjenima mikrokontrolerjema Arduino micro in Teensy 3.2, kar pomeni, da bo dostopen širokemu krogu DIY navdušencev, ki bodo lahko uporabnost OctoSens-a še razširili z lastno kodo.

Praktični primer uporabe OctoSens-a

Želimo tempo prilagoditi svojemu srčnemu utripu, glasnost nadzirati z senzorjem za svetlobo, višino tonov pa spreminjati z gibanjem telesa? Senzorja utripa in svetlobe priključimo v ustrezne vhode analognih kanalov OctoSens-a, giroskop pa na enega digitalnih vhodov. S pritiskom večnamenskih gumbov priključene senzorje povežemo z željenimi parametri vgrajenega sintetizatorja in uporabimo vrtljive gumbe za kalibracijo senzorjev na takšno raven, ki bo omogočala muzikalno spreminjanje zvoka.

Poslanstvo OctoSens projekta

OctoSens bo tako inovativni in konkurenčni produkt na hitro razvijajočem se trgu elektronskih inštrumentov, hkrati pa bo v obliki delavnic omogočal udeležencem spoznavanje delovanja senzorjev, zvočne sinteze in osnov elektronike.

Namen projekta pa ni samo ustvariti produkt za komercialni namen, ampak tudi in predvsem ustvariti skupnost, ki v kreativnem procesu združuje različne generacije, interdisciplinarno povezuje ljudi različnih poklicev in zanimanj, ter služi nesebičnemu pretoku znanja med profesionalnimi inženirji, umetniki, študenti različnih smeri in navdušenci nad avdio-elektroniko.

Smaragdni tok

Miha Godec bo na PIFcampu nove tehnike snemanja 360-stopinjskih videov spojil z bistvom eko kina. Njegova namen bo gledalca potopiti v smaragdno doživetje ene najlepših rek v Evropi, reko Sočo, ki čez Triglavski narodni parka teče z lastnim tempom in ritmom. S 360 -stopinjsko kamero, potopljeno pod vodo, bo gledalcu ponudil edinstveno doživetje in navdihujoče poetično potovanje po nikoli videni rečni povvodni pokrajini.

Miha Godec je leta 2014 diplomiral na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici, nakar je začel svojo profesionalno pot kot fotograf. Poleg fotografskega in umetniškega udejstvovanja je tudi predavatelj na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici, kjer poučuje fotografijo, prav tako pa samostojno izvaja izobraževalne znanstvene in umetniške delavnice ter predava o virtualni resničnosti. Godec v svoji ustvarjalni praksi, ki se giblje na presečišču znanosti, umetnosti in novih tehnologij, posveča veliko pozornosti razvoju novih interdisciplinarnih projektov, v okviru katerih eksperimentira s čiščenjem vode, raziskuje posledice antropogenega vpliva na vodne ekosisteme ter sonifikacijske lastnosti vode.

Pivo za hekerje

Eksperimentiranje z matematiko, znanostjo in tehnologijo poteka mnogo lažje, če zraven spijete veliko piva … Zato je varjenje piva popoln hobi za hekerja. Hekerji so odlični domači pivovarji!

Na delavnici se bomo spoznali z osnovami varjenja piva ter dobili vse informacije o tem, kako pripraviti pivo doma. Spoznali bomo opremo, recepte, postopke kuhanja, sanacije, strukturo vode, fermentacijo, pakiranje in degustacijo ter seveda vse odprtokodne tehnologije, ki vam bodo pomagale pri pripravi piva!

Priprava Pale Ale piva traja približno en mesec, mi pa bomo poskusili ustvariti pivo v petih dneh. Upamo, da bo naša New England style IPA bo s pomočjo norveških kvasovk pripravljena za uživanje do zaključka PIFcampa. To je naš izziv!

The workshop will be conducted over two days. The first, on the evening of day one, will be 5 hours in duration. We will cook beer into the night (with plenty of downtime where you can get back to your own projects). The next section will be on the penultimate morning of the camp when we will explore the magic of getting the bubbles into the beer and packaging it ready for drinking the next evening!

Delavnica bo potekala dva dni – prvi nedeljski večer, ko bomo pivo kuhali pozno v noč, ter predzadnje petkovo jutro, ko bomo raziskali čarobnost vnašanja mehurčkov v pivo in ga ustekleniči, da bo pripravljeno za pitje na zadnji večer!

Kdaj?
8. avgust, 17.00 – 22.00
13. avgust 13, 8.00 – 10.00

Delavnica je projekt Zavoda Rizom, vodi jo Rob Canning, pomagata pa mu Meta Živa Canning in Monika Pocrnjić.

Dr. Rhythm potrebuje nove možgane!

Doctor Rhythm 110 (DR-110) je zadnja, popolnoma analogna ritem mašina, ki jo je izdelal Roland. Leta 1983 je bila izdana pod hčerinsko družbo BOSS. Zvok je popolnoma analogen in nekako primerljiv s predhodnico TR-808, sekvencer pa je doigitalen. Zmogljivost tedanjih digitalnih naprav je zelo omejena v primerjavi z današnjo in tako je tudi s funkcionalnostjo DR-110: odlične analogne zvoke ni možno sestaviti v kompleksnejše ritme. Dr. Rhythm potrebuje nove možgane!

Mitja Cerkvenik je izdelal vmesnik z zelo zmogljivimi možgani STM32 družine H7, na katere je moč priključiti hkrati Launchpad mini in DR-110. S pomočjo Launchpad-a se bo vnašalo ritme v nove možgane, ki bodo pošiljali ritmične pulze v DR-110. Poseg v Doctor Rhythm bo zelo invaziven. Voicing Board bo ostal originalen, CPU Board in ohišje pa bosta zavržena. 

Ko bo pacient Doctor Rhythm pod kirurškim nožem, bo odlična priložnost še za dodatni poseg: zamenjavo določenih uporov s potenciometri in dodajanje kondenzatorjev na Voicing Board-u. Te modifikacije dodajo možnosti oblikovanja zvokov, ki jih DR-110 izvorno nima.

Operiral bo Mitja Cerkevnik aka jesusonecstasy.

Valoskop v2.0

Valoskop, projekt Janeza Grošlja, razodeva abstrahirano svetlobno vizualizacijo valovanja kot fenomena, ki skozi medij oziroma prostor prenaša energijo, svetlobo, zvok, podatke… Specifika različnih pojavnih oblik valovanj, vsakovrstnih oscilacij okoli stabilnega ravnovesja, se navkljub njihovi siceršnji vsenavzočnosti kaže v tem, da so človeškim čutom nedosegljivi. Valoskop skuša tako gledalcu približati svet nevidnega; niz svetlobnih obročev, razporejenih v prostoru, tvori svetlobno abstrakcijo, katere namen je skozi preprosto, a vizualno učinkovito formo vzdramiti človekovo zavedanje in občudovanje tega zanimivega fenomena. Na PIFcampu bo delo prilagojeno lokalni specifiki in nadgrajeno z različnimi načini interakcije.

Delo je bilo razvito v sklopu festivala Svetlobna Gverila.

Lissajouseva DIY laserska delavnica

Sredi 19. stoletja je relativno mlad fizik iz Versaillesa poskušal navdušiti dame iz svojega spremstva, tako da je na uglaševalne vilice pritrdil dve majhni ogledali in na z njimi na steno risal vozlom podobne oblike. Dame nad njegovim početjem niso bile pretirano navdušene, fiziku pa se takrat še sanjalo ni, da ga bodo v 21. stoletju okronali za botra vektorske sinteze.

Omenjeni fizik ni bil nihče drug kot Jules Antoine Lissajous, ki s svojim odkritjem – Lissajousovo krivuljo, še danes navdušuje in vpliva na avdiovizualne umetnike.

Bernhard Rasinger in Václav Peloušek bosta na letošnjem PIFcampu monsieurju Lissajousu na čast reinterpretirala osnovno načelo njegove prvotne naprave in preko njegove zapuščine razkrivala lepoto dveh signalov v harmoniji – zasnovala bosta naredi sam laserski projektor, ki temelji na odklonskih zrcalih, pritrjenih na zvočnike. Vabljeni, da se pridružite razvoju skupnostnega projekta!

Projekt je del izmenjave Hyper Global / Hyper Local, v okviru pilotnega projekta MAX (Makers’ eXchange), ki ga podpira Evropska unija.

Glasba iz retrofuturističnega vesolja

beepblip (Ida Hiršenfelder) se na PIFcampu odpravlja na ekspedicijo v širno vesolje retrofuturističnega zvoka z obsežno gradnjo naredi-sam/a analognega sintetizatorja zvoka Music from Outer Space Sound Lab ULTIMATE. Sint vsebuje vse osnovne pa tudi malce razširjene gradnike za modularno sintezo. Projekt je poklon zapuščini pokojnega Raya Wilsona, ki je svoja vezja in znanje širokosrčno delil z DIY in DIWO skupnostjo ter ohranjal etiko nekomercialnega in avtorskega dela. Za Music from Outer Space Sound Lab ULTIMATE je objavil podroben opis izgradnje od lotanja do kalibracije. Tokom PifCampa bomo sledili njegovim stopinjam in poskušali poleteti v retro analogne zvočne nebule.

Sint s kirurško natančnostjo, kalibracijo in izbiro redkih in preciznih elektronskih elementov vsebuje tri glasbeno točne oscilatorje z napetostnim krmiljenjem (VCO), generator belega šuma, aktivni mikser, nizkonapetostni filter z napetostnim krmiljenjem (LP VCF), ojačevalec z napetostnim krmiljenjem (VCA), generator ovojnice (AR Env Gen), dva nizkofrekvenčna oscilatorja (LFO), odpiralni generator, vzorčenje in zadrževanje, glušilce zvoka.

V času, ko so projekcije za prihodnost vse bolj črnoglede, ko se je čas skrčil na neposredno realnost, v katereo dvomimo, me zanima, kakšne predstave bo proizvajal retrofuturistični zvok spojen z idilični naravnim okoljem ob smaragdno zeleni Soči. Retrofuturizem ni nostalgičen, temveč zahteva ponovno oceno tehnološkega razvoja.

»S sestavljanjem modulov, izvornih elementov in elementov za obdelavo zvoka (oscilatorjev, generatorjev in transformatorjev), z razporejanjem mikro intervalov, sintetizator zvoka naredi slišen sam procesa, samo produkcijo tega procesa in nas postavi v stik z drugimi elementi onstran zvočne snovi. … Sintetizator zvoka je s svojim doslednim delovanjem nadomestil ozemljitev v apriorni sintezni presoji: njegova sinteza je molekularna in kozmična, materialna in silna, ni oblika niti snov, niti ozemlje niti teritorij … da bi misel potovala, da bi jo naredili mobilno, jo naredili v silo kozmosa (na isti način kot pripravimo zvok, da potuje).«
— Deleuze, Gilles and Félix Guattari. A Thousand Plateaus. Capitalism and Schizophrenia

DIY mikrobne gorivne celice

Projekt Juliana Cholleta izhaja iz njegovega navdušenja nad mikrobi in hakerskega pristopa k tehnologiji. Vključuje več znanstvenih disciplin (mikrobiologija, kemija, elektronika itd.) in je odlično izhodišče za pravi skupnosti PIFcamp projekt – nihče ne ve, kaj se bo na koncu iz njega razvilo!

Kaj je mikrobna gorivna celica?
Mikrobne gorivne celice pretvarjajo kemično energijo, pridobljeno z bakterijskim metabolizmom, v električno energijo, ki jo je mogoče izmeriti in uporabiti za napajanje nizkonapetostnih naprav. Elektrogene (torej tiste, ki proizvajajo elektriko) bakterije najdemo v skoraj vseh kopenskih in vodnih ekosistemih, kjer opravljajo ključne funkcije pri razgradnji organske snovi, kroženju hranil in nastajanju biofilmov.