…manj dežja in več zabave!

Sreda je končno prinesla nekoliko boljše vreme zato se je jutranji zeliščarski sprehod z Dariom odvil po urniku, nabrane rastline pa začinile kosilo in večerjo.

PIFlarji so nadaljevali z razvojem svojih projektov in raziskovanj: Robertina Šebjanič in Miha Godec, ki pripravljata lab book za izvedbo aqua_forensic 2.0 delavnic, sta sestavila TDS senzor, ki med drugim meri tudi prevodnost vode. Stopnjo prevodnosti sta sonificirala prek elektronskega vezja. S Sašo Spačal in Rob Canningom so se odpravili v dolino Lepene, kjer so ustvarili terenske zvočne posnetke. Pridružil se jim je tudi Blaž Pavlica, ki bo posnetke uporabil v svojem projektu DIY ambisonične kupole. Na kupolo, ki je bila razvita in uporabljena v sklopu PifLaba in preteklih PIFcampov je nameščena matrika osmih zvočnikov – sistem za reprodukcijo ambisonics, sferičnega prostorsko-zvočnega formata, ki omogoča imerzivno predstavljanje zvočnega polja. 

Šunikov gaj © Miha Godec
Rob Canning na delu © Miha Godec

Lovrenc je bil zaposlen z delom na svoji vremenski postaji – čiščenjem 3D tiskanih elementov in programiranjem Arduina in Raspberryja. Nauk dneva: “Ne posodobite Linuxa!”, pravi Lovrenc, ki je zaradi te usodne napake za programiranje porabil bistveno več časa kot načrtovano. Vremenska postaja, ki bo povezana z omrežjem ljubiteljskih postaj Weather Underground ter nameščena tukaj v Soči bo merila hitrost in smer vetra, temperaturo ter vlažnost zraka, poleg tega pa bo opremljena tudi s kamero. V prihodnosti jo bo mogoče nadgraditi s senzorji kakovosti zraka in CO2.

Meritve ob 20:00: 19 stopinj / 148 hektopaskalov / 1.42 km/h

Lovrenc na delu © Katja Goljat, Matjaž Rušt

Popoldne je potekalo v znaku delavnic in predstavitev. Julianov uvod v mikroskopijo je predstavil različne DIY in profesionalne leče in naprave, s katerimi smo si v nadaljevanju ogledovali vzorce prsti in komposta iz neposredne okolice. Julian Chollet na PIFu sicer sodeluje s projektom DIY fotogrametrije prsti, v nedeljo (po zaključku letošnjega kampa) pa bo v okviru platforme konS izvedel terensko delavnico Humus Sapiens, ki se bo odvila v Bohinjski Bistrici.

Uvod v mikroskopijo © Katja Goljat, Matjaž Rušt

V šotoru se je na daljavo odvil začetni del delavnice z Maggie Kane aka Streetcat.media, ki bo udeležence v prihodnjih dneh uvedla v načela oblikovanja narativnih video iger. Entuziastična cosplay-erka in vsestranska umetnica, ki se na koncertih hitro zdolgočasi, kot pravi sama, je udeležencem predstavila različne primere kako lahko »bolane vizualije in interaktivnost« video iger oplemenitijo glasbene nastope, performanse in druge dogodke ter tako povečajo angažma občinstva.

Maggie Kane o narativnih videoigrah © Katja Goljat, Matjaž Rušt

Beam Team (Stella Ivšek in Anja Romih) sta v okviru svojega projekta μπA (micropia)  raziskovali načine mapiranja video projekcij na naravne objekte in jih v sodelovanju s Tilnom Sepičem, ki je pripravil improviziran glasbeni set, tudi praktično preizkusili v eksperimentalnem večernem performansu na obrežju Soče. Nastop v živo se je zgodil v intimni atmosferi – zaradi spolzkosti terena se ga je lahko udeležila le peščica PIFlarjev, ki pa bo po zaslugi marljive video ekipe, ki je dogodek video-dokumentirala, kmalu razširjena še z internetno publiko.

Vremenska napoved za prihodnje dni je obetavna, zato se poleg številnih aktivnosti, ki se imajo še zgoditi, »veselimo tudi manj dežja in več zabave«, kot je ob koncu dneva sklenil Luka. Jutri bo namreč končno lahko preizkusil svoj rotator za sobne rastline, ki ga poganjajo sončne celice. 

Beam Team in Tilen Sepič © Katja Goljat, Matjaž Rušt

PIFcamp 2020: Po dežju se dan pozna

Po deževnem jutru v vasi Soča Peaks (za zvočno podlago za takšna jutra klikni tukaj) se je predviden pohod z Dariom Cortesejem zamaknil v popoldanske ure. Takšna sladka jutra pod šotorom so idealna za dokumentiranje, ki je tudi letošnja krovna tema PIFcampa. Sodelujoči PIFlarji so v sodelovanju z video ekipo PIFcampa (Jure Lavrin, Tilen Sepič, Domen Ožbot, Katja Goljat in Matjaž Rušt) na ogled postavili njihov umetniški in /ali raziskovalni proces, katerega del se razvija tudi v okviru kampa.

Realnost deževnega jutra © Katja Goljat, Matjaž Rušt

Dokumentacija, pogosto podcenjena v kulturi makerstva in hekanja, je v dežju dobila prvi dober izgovor za delo na arhiviranju. Pod varno streho šotorov so nastajali bodoči arhivi sledečih PIFlarjev: Julian Chollet’s DIY-Soil-Photogrammetry, ki je poskus, kako uporabiti fotografijo kot orodje pri raziskovanju zemlje, s pomočjo modificiranih skenerjev. Robertina Šebjanič in Miha Godec v projektu aqua_forensics sta razvijala poskuse vodne forenzike s pomočjo zdravil, ki jih najdemo v rekah in morjih. Drugi del projekta so in vitro eksperimenti in preverba nastajajočega lab book-a.

Vodna forenzika v nastajanju © Katja Goljat, Matjaž Rušt

Prva jutranja delavnica divje botanike pod vodstvom Daria in Darje se je odvila pod šotorom, kjer so divje rastline dobile še dve novi vlogi: zobna pasta in zdravilna krema. Ob popoldanskih sončnih urah se je učilnica preselila na sosednji hrib Lemovje, kjer sta Dario in Darja na pohodu in situ predstavila jestive in strupene divje rastline (med drugim: materina dušica, žajbelj, klinčki, dolgolista meta, rman, preslica, čemaž, smrekova smola, šentjanževka).

Vozlišče Daria in Darje © Katja Goljat, Matjaž Rušt

Sončni žarki so na plano zvabili Blaža Pavlico in njegove pomagače pri postavljanju kupole za razširjeno zaznavanje. Tokrat jo bo Blaž uporabil pri izdelavi naredi-sam prostorsko-zvočnega formata, ki zvok prenaša nad in pod poslušalce. Prvi poskusi sledijo v prihodnjih dneh! 

PIFcamp 2020: Se bova PIFcampirala?

PIFCamp je znova (že šestič zapored!) zbral makerje, hekerje, tehnološke navdušence in ljubitelje narave na poloddaljeni lokaciji, v vasi Soča v zgornjesoški dolini. Letošnja protikoronska izdaja kampa z okoli 35 udeleženci ostaja v žepnem format na lokaciji v živo, a tudi v velikem formatu po spletnem prenosu, z več v živo posredovanimi predavanji in delavnicami. Medtem, ko pohodi vendarle še vedno ostajajo v domeni realne presence. Najbolj priljubljeni poletni hekerski kamp v Evropi se vendarle dogaja tudi oflajn!

Otvoritveni dan © Katja Goljat, Matjaž Rušt

Začetek letošnje izdaje je po besedah glavne organizatorke kampa Tine Dolinšek spominjal na “družinska srečanja”. Stari obrazi PIFcampa so se pomešali z nekaterimi novimi. Neokrnjena dolina Soče je pozdravila udeležence iz sosednjih držav (Avstrija, Češka, in največ iz Slovenije) ter tudi globalne sledilce po spletu. Po kratkih predstavitvah udeležencev je bil nedeljski večer posvečen sestavljanju tedenskega urnika, orientacijskemu sprehodu in prvimi pogovori med udeleženc. Otvoritveni dan je bil zaključen s slastno večerjo kuharskega tandema, ki ga sestavljata Klemen Košir in Miha Tumpej.

Kuharski tandem Klemen Košir & Miha Tumpej © Katja Goljat, Matjaž Rušt

Drugi dan kampa je bil v znamenju Soče. Na sprehodu z umetnikoma Robertino Šebjanič in Mihom Godcem smo zbirali vzorce reke in posneli video material ob prelestni Soči. Svojo posodobljeno verzijo delavnice aqua_forensic bo Robertina Šebjanič predstavila na PIFcampu proti koncu tedna. Pravtako se že veselimo tradicionalne delavnice Daria Corteseja, ki vključuje pohodniške izlete po okoliških hribih z okušanjem jestivih divjih rastlin. Cortesejev PIFprojekt vključuje izdelavo Rastlinskega vozlišča, z delavnico o osnovah divje botanike.

Dolina Soče in zbiranje vzorcev © Miha Godec

Iz daljne Paname se je po spletu oglasil že znam PIFlar, znanstvenik in maker Andrew Quitmeyer, ki je tudi ustanovitelj tabora Dinacon. Videokonferenca o mravljah, mravljičnem senzorju in ekosistemu mravelj je nekakšen hiter povzetek njegovega zanimanja zadnjih 10 let. Myrmecorpora je Quitmeyerjeva 6-dnevna delavnica za izdelavo nosljivega in interaktivnega mravljišča. Delavnica bo potekala v živo in jo bo v sodelovanju z avtorjem na lokaciji izvajal Simon Gmajner. Delavnica naj bi se zaključila z modno revijo z nosljivimi mravljišči. Avtorjeve izjave o lizanju riti mravljam so eskalirale na PIFcampovih memih. Mar ne zvenijo te napovedi mravljično?

Simon Gmajnar, Tina in Urša Dolinšek © Katja Goljat, Matjaž Rušt

Super informativno in priročno večerno predavanje Bernharda Reisingerja, v živo in s pomočjo Vaclava Pelouška, nas je seznanilo z osciloskopom, zvokom in njegovimi vizualizacijami. Oscilloskop, “instrument, ki vam omogoča igračkanje”, za Bernharda pomeni tudi vključevanje vidne predstavitve zvoka, ki je veliko bolj igriv kot laserski sistem, ki temelji na manj zmogljivem zrcalnem odsevu. Zvok in vizualije za igračkanje. Ali sploh obstaja boljši način za začetek tedna?

Nosljive interaktivne mravlje na PIFcampu!

Pridruži se PIFdelavnici na daljavo (https://zoom.us/j/96953379653) in oblikuj svoje nosljivo mravljišče!!

O projektu

Čeprav so mravlje po svoji številčnosti na svetu prevladujoče živali, njihove vseprisotne mreže človeku pogosto ostanejo neopažene. Projekt MYRMECORPORA raziskuje življenje mravelj na način, da se z njimi intimno poveže preko izdelovanje mravljišč, ki jih lahko nosimo na svojem telesu ter vzpostavlja medsebojno povezavo med človekom in superorganizem, ki obema bitjema omogoča vzajemno zaznavanje in razumevanje njunih življenjskih tokov.

Osrednja aktivnost projekta se osredotoča na preoblikovanje tradicionalnega znanstvenega formikarija (akvarija za mravlje) v majhne nosljive naprave in vgradnjo senzorjev v standardizirane objekte (kot so ure, pokrivala, čevlji, epolete,…), za zaznavanje gibanja in ambientalne značilnosti zaprtih kolonij (npr. respiracija, temperatura). Zbrani podatki bodo nato preslikani na haptične aktuatorje (kot so elektro-taktilni stimulatorji, vibracijski motorji, Peltier grelci), s čimer bo moč zaznati spremembe v koloniji v realnem času, npr. ko mravlje jedo, spijo, se pasejo in razmnožujejo. Izziv, ki nas čaka, je oblikovati intimno oblačilo, ki mravljam omogoča, da domujejo v bližini človeškega telesa, hkrati pa kolonijo ohranja varno in zdravo.

Ker pa je to še vedno PIFcamp, bomo po vsej verjetnosti projekt zaključili z nekakšnimi kulskimi mravljastimi sinti!

Aktivnosti

Tekom delavnice se bodo udeleženci spoznali z:
• nabiranjem in gojenjem mravljinških kolonij,
oblikovanjem domov za mravlje,
• različnimi senzorji in njihovo uporabo za zaznavanjem mravelj.

Urnik

Projekt se bo izvajal simultano v Panami in na PIFcampu v več fazah. Vabljeni, da se pridružite delavnici na daljavo iz svojega vrta, bližnjega parka, gozda ali pa celo sami vzporedno vodite delavnico v svoji lokalni skupnosti!

Julij – prototipiranje & eksperimentiranje (Panama)
Andy razvija prototipe in testira različne tehnike zbiranja, namestitve in zaznavanja mravelj. Različni prototipi bodo ocenjeni glede na različne vrste mravelj, udobje in varnost mravljičnih kolonij ter interakcije s človeškimi uporabniki.

1. dan – Uvod v nosljiva mravljišča (online)
Ponedeljek, 3. avgust ob 17.00
Spletna delavnica o različnih načinih zbiranja mravljiščnih kolonij.

2. dan – Zaznavanje mravelj (online)
Torek, 4. avgust ob 17.00
Delavnica uporabe različnih senzorjev in računalniškega vida, preko katerega lahko spremljamo gibanje mravelj v realnem času.

2. – 4. dan: Nabor & namestitev
Udeleženci sami nabirajo in spoznavajo mravlje ter jih selijo v nova domovanja.

4. dan – Nosljiva mravljišča (online)
Četrtek, 6. avgust ob 17.00
Spletna delavnica o varnem nameščanju mravljiščnih kolonij na telo.

6. dan – Zaključek in Fashion Show
Sobota, 8. avgust ob 17.00
Na tradicionalni Odprti ssoboti, ki bo letos potekala na spletu, bodo udeleženci predstavili svoje nenavadne kibernetske superorganizmične naprave.

Credits

MYRMECORPORA – Nosljiva interaktivna mravljišča je projekt Andrewa Quitmeyerja (Dinacon). Andy bo delavnico vodil Andrew iz Paname, na PIFcampu pa jo bo izvajal Simon Streljaj Gmajner.

Prijava

Spodaj najdete vsa potrebna orodja in materiale, ki jih potrebujete za nemoteno sodelovanje na delavnici. Za lažjo komunikacijo je zaželjeno, da svojo udeležbo potrdite na pifcamp@ljudmila.org – tako vas lahko neposredno obveščamo o poteku in spremembah projekta. 

Orodje & materiali

Osnovi material

  • 10-25 rdečih SMD ledic (10-25 na osebo) oziroma navadnih manjših rdečih ledic (NAJ BODO RDEČE!! saj mravlje rdeče barve na vidijo!)
  • Paket uporov velikosti 100-200 ohm
  • perfboard
  • breadboard
  • solid core žica (za povezovanje Arduina in proto ploščice ter spajkanje na vezje)
  • spajkalnik in cin
  • Arduino (Uno oz. katerikoli)
  • veliko (cca 10m) prozorne PVC cevi premera 1-2cm (iz vinila ali silikona)
  • vata (za mašenje cevi in vlažnost)
  • plastična embalaža s pokrovčkom za nabiranje insektov
  • maščoba, olje ali WD-40 (preprečuje mravljam, da bi zapustile odprte objekte)

Nadgradnja

  • Teensy 3.2 (ima 11 analognih vhodov, je močnejši in se ga z lahkoto pretvori v glasbeni vmesnik, tipkovnico ali mikrofon, ki ga lahko povežete s svojimi mravljami)
  • svetlobni upor (majhen LDR)
  • infrardeče ledice (SMD ali majhne DIL)
  • analogni multiplekser (če želite dodati več senzorjev kot jih premorejo analogni vhodi na vašem Arduinu)
  • Arduino Mega (16 analogni vhodov) ali  Teensy 3.6 (23 analognih vhodov)
  • 3D printer in plastika (za tiskanje konektorjev, nosilcev, …)
  • tanke in kvadratne (7.7cm) pleksi ploščice (za prekrivanje mravljišč)
  • tanke in fleksibilne ploščice iz fluorescentne plastike (izgleda kot da se robovi svetijo)
  • Agar agar, vitamini in proteini (že želite mravljam skuhati obrok)
  • lopata in vedro za tiste, ki želite cele kolonije
  • Bonus: Šop optičnih vlaken
  • Bonus: TPU (prožen filament) in 3D printer-pisalo

Dvojnost stvari

V referenčnem sistemu se entiteta vedno na nekaj sklicuje. To je lahko ničelna točka ali katerikoli drug potencial, toda točka, ravnina, potencial ali ideja, na katero se je mogoče nanašati, vedno obstaja.

Na tak način delujejo električni energetski sistemi. Električno silo lahko doživimo le kot manifestacijo razlike potencialov. Nekaj ​​se prižge, nekaj se obrne, premakne ali segreje. Manifestacija, ki jo opazimo, je transformacija energije.

Tudi zvok in glasba delujeta na taki referenčni podlagi. En utrip brez drugega ne bo postal ritem, en sam tone ne harmonija, akord ali melodija. Vedno obstaja druga entiteta, ki gradi referenco.

Bernhard Rasinger bo v sklopu letošnjega PIFcampa s pomočjo osciloskopov, laserjev in modularnih sintetizatorjev raziskal načelo referencialnosti. V sklopu projekta bo v modularnem laserskem sistemu posnel različne zvoke in ustvaril skupnostno AV kompozicijo.

Pravijo, da moraš, ko breztežno plavaš v vesolju, pustiti nekaj za seboj, da se lahko nekam premakneš. Večja kot je izguba, večji je impulz.

Besedilo in fotografija: Bernhard Rasinger

PIFdelavnica: Osnove oblikovanja interaktivnih video iger z Maggie Kane

Najavljamo drugo virtualno PIFdelavnico, kjer se lahko pod vodstvom Maggie Kane aka Streetcat.media, in s pomočjo Lovrenca Košenine (Rampa Lab), spoznate z načeli interaktivnega pripovedništva v procesu razvijanja video iger.

O DELAVNICI

Udeleženci delavnice se bodo spoznali z osnovnimi načeli narativnega oblikovanja videoiger. Namen delavnice je preko različnih kreativnih pristopov zaobjeti principe razvijanja video iger in naracije, ki omogoča izdelavo privlačnih zgodb!

ČASOVNICA

*Temeljit opis delavnica je dostopen tule*

1. dan: Narativni pristopi v video igrah
Sreda, 5. avgust, ob 17.00

Udeleženci bodo izdelali interaktivno spletno zgodbo/video igro, ki v določenem časovnem okvirju zajame in dokumentira senzorične elemente (predvsem zvok) določenega okolja.

Maggie bo ob koncu delavnice predstavila različne primere video iger in načela pripovednega oblikovanja, udeleženci pa bodo prejeli delovni list, s pomočjo katerega bodo lahko definirali svojo video igro in narativne elemente za realizacijo svoje lastne interaktivne zgodbe.

2. dan: Interaktivne narativne platforme
Četrtek, 6. avgust, ob 19.00

Vsak udeleženec na osnovi igričarskih in pripovednih elementov iz svoje skice ustvari preprosto interaktivno igro. V nadaljevanju sledi snemanje zvokov in implementacija zvočnih posnetkov v sistem za izdelavo zgodb na platformi BITSY’s.

Udeleženci nato na dvodnevnem igričarskem jam sessionu, ki se konča v soboto, 8. avgusta opoldne, svojo igro dokončajo. Ves ta čas se lahko za vsa vprašanja in pomoč obrnejo tudi Maggie (hello@streetcat.media). Vsi projekti bodo ob koncu dostopni na platformi PIFcamp Itch.io.

PRIJAVA

Udeležba na delavnici je brezplačna. Število mest je omejeno, zato je obvezna prijava na pifcamp@ljudmila.org.

Dario Cortese: Rastlinsko vozlišče

Po nekaj manjših motnjah v človeški evoluciji od kamene dobe dalje, je končno tu človeku primerna doba, doba rastlin. Rastline so bile vedno pomemben del našega življenja. Pravzaprav obstajamo zaradi rastlin in ne obratno. Vsak atom ogljika v človeškem telesu je nekoč šel skozi rastlinski kloroplast in je bil del rastline. Rastline so bitja, ki vladajo svetu in oblikujejo ter usmerjajo življenja ljudi glede na svoje potrebe. Zakaj torej ne bi sodelovali?

Najenostavnejši način vzpostavitve kontakta z rastlinami je, da jih pojemo in uporabimo v obliki raznih doma narejenih izdelkov. Prek Rastlinskega vozlišča bomo na PIFcampu spoznali užitne divje rastline v okolici, kako jih pripravimo kot hrano in kako iz njih napravimo številne tradicionalne zeliščne produkte (praške, mazila, tinkture in hidrolate).

Tekom PIFcampa bomo objavljali kratke videe z Dariem, zato ostanite na vezi!

BEAM TEAM: μπA (micropia)

Projekt μπA (micropia) vizualnega dvojca BEAM TEAM (Stella Ivšek in Anja Romih) je eksperiment v raziskovanju korelacije svetlobe (video projekcije, produkcija video materiala) in dinamike vodne površine v odnosu zvoka (vplivi zvočnih frekvenc na vodno površino). Pri projektu sodeluje tudi Črt Trkman (zvočno oblikovanje).

Na PIFcampu se bova osredotočali na produkcijo video materiala, ki bazira na posnetkih pridobljenih s pomočjo digitalnega mikroskopa. Posnetke naravnih struktur in organizmov  bova modificirali in jih projicirali nazaj na naravne površine. Projekt želiva v obliki simulacije naravnega okolja realizirati tudi v galerijskem prostoru v osmo/zi. Instalacija bi vsebovala mapirano video projekcijo na objekte prinešene iz naravnega okolja in odboj svetlobe na vodno površino, katere strukturo spreminjajo zvočne frekvence moduliranih zvokov narave.

Predstavitev lahko vključuje tudi posnetke procesov in raziskovanj izvedenih v času PIFcampa.

Blaž Pavlica: DIY ambisonična kupola

Ambisonics je sferični prostorsko-zvočni format, ki poleg horizontalne ravni vsebuje tudi zvoke nad in pod poslušalcem. Za razliko od drugih formatov njegovi kanali ne nosijo signalov za posamezne zvočnike, temveč reprezentacijo sferičnega zvočnega polja, ki je neodvisno od števila dejanskih zvočnikov. Zaradi tega omogoča ustvarjalcu, da razmišlja o zvezni sferi izvora zvokov in se ne ukvarja s končno reprodukcijo zvoka. Poleg tega omogoča več svobode pri postavitvi in številu zvočnikov za predvajanje, saj lahko signale, ki predstavljajo zvočno polje, dekodiramo v poljuben zvočni sistem.

Format je bil razvit že v 70. letih, zadnje čase pa se njegova popularnost spet dviga. Trije razlogi za to so:

  • prenehanje veljavnosti patentov, mnoge odprtokodne in lastniške implementacije programske opreme,
  • uporabnost formata na področju virtualne resničnosti,
  • razvoj kvalitete procesiranja, snemanja in proizvajanja zvoka počasi dosega svoj limit, zato postaja razvijanje prostornosti zvoka vse bolj zanimivo (HiFidelity < HiSpatiality).

DIY ambisoniča kupola bo matrika 8 zvočnikov postavljenih na kupoli, ki je bila razvita in uporabljena v sklopu PifLaba in preteklih PIFcampov.

Enkodiranje in dekodiranje bo potekalo z uporabo okolij SuperCollider in Reaper DAW. Testiranje bo vključevalo predvajanje, poslušanje ter preizkušanje različnih algoritmov za manipulacijo zvočnega polja in različnih dekoderjev v matriko 8 zvočnikov. Cilj projekta je dokumentirati postavitev, potrebne vire in kakovost cenovno ugodnega sistema za reprodukcijo zvočnega formata ambisonics.

Vodna forenzika na PIFcampu

Projekt aqua_forensic 2.0, avtorjev Robertine Šebjanič in Gjina Šutiča, se osredotoča na DIY analizo vode in učinkov nevidnih farmacevtskih onesnaževal v vodi.

#ocean #morje #forenzična_oceanografija #aqua_forensic #nevidna_antropogena_onesnaževala #kemična onesnaževala (farmacevtski izdelki, antibiotiki, težke kovine, olja) #morski_habitati #morska_ekologija #forenzična_oceanografija #nevidno_vidno #makro mikro #terraforming #aquaforming #aquafarming #pošasti

Projekt aqua_forensic obravnava očem nevidno, a vseprisotno onesnaževanje svetovnih voda z nevidnimi kemičnimi onesnaževalci (težke kovine, olja, antibiotiki, ostanki fitofarmacevtskih sredstev), ostanki industrijske proizvodnje in človeške potrošnje. Projekt odpira razpravo o človeški empatiji do (pod)vodnih habitatov, odpira vprašanja o t.i. aquaformingu v obdobju Antropocena in o človeškem odtisu na vodah; predvsem pa postavlja ključno vprašanje – kako oceani čutijo naše delovanje?

Na PIFcampu bosta Robertina Šebjanič in Miha Godec izvedla protodelavnico aqua_forensic ter pripravila odprtokodni priročnik. Udeleženci delavnice se bodo preko hibridnega pristopa, ki združuje znanost, znanost in citizen science, seznanili s problematiko sodobnih nevidnih onesnaževal vode.

Miha Godec bo tekom tabora aktiven tudi na svojem raziskovalnem projektu Palingeneza 2.0, ki predstavlja enega od načinov čiščenja onesnaženesti voda, perečega problema številnih predelov sveta.

Projekt aqua_forensic (2018) je nastal v produkciji Ars Electronice, v sklopu rezidence EMAP/EMARE, in ob podpori Zavoda Projekt Atol , UR Instituta (HR), Zavoda Sektor (SI), Čistoće Dubrovnik (HR), Mestne občine Ljubljana, Ministrstva za kulturo RS in Ministrstva za kulturo RH ter programa Evropske unije Ustvarjalna Evropa.