Še en domač udeleženec kampa bo Werner Machleidt, ki se bo z drugimi lotil izdelave bluetooth zvočnikov z analognim vhodom, možnostjo polnjenja telefona, domačega polnjenja z akkusom, suho/mokro efekt mašino ter drugimi možnostmi za manipuliranje zvoka, vse to pa bo poganjala energija iz sončnih celic.
Projekt Tomaža Strgarja, diplomanta FER in podiplomskega študenta FF, ki razvija alternativne principe prikazovanja in organizacije vsebin na spletu, obnavlja in izdeluje manjše kose lesenega pohištva ter še marsikaj, prevprašuje temelje sodobnih tendenc razvoja spleta, tehnologij in družb nasploh.
»Web 3.Tree«
Teoretski del bo zajemal predvsem hekanje koncepcij spletne bodočnosti, ki se zbirajo pod geslom »Web 3.0«. Govorili bomo o produkciji spletnih orodij in tehnologij, inteligenci strojev in ljudi, pomenih semantičnega spleta in organizacije vsebin ter vizijah kot so inteligentna omrežja inteligentnih strojev. V diskusije bomo po potrebi priklicali Descartesa, Darwina, Turinga, Huxleya, Hegla in druge duhove, z obiski zainteresiranih sodelavcev drugih PIF projektov pa bomo pridobivali ideje in material za oblikovanje PIF spletnega drevesa.
Praktično bomo izvedli radikalen rez v temelje sodobne estetike spleta. Spletna stran ne bo več svitek, pač pa bo – kot kak ulični plakat – vedno vidna v celoti; interaktivni elementi bodo na klik odprli novo stran z enakimi lastnostmi. S kombinirano rabo standardnih in nestandardnih orodij bomo posadili PIF spletno drevo, ki bo delovalo nekako tako. Vabljeni k sodelovanju!
Še eno delovno skupino bosta vodila Michael Murray (IE), ki je umetniški tehnolog, delujoč v polju gledališča, cirkusa, glasbe in videa z ozadjem iz računalništva in računalniške tehnologije ter z resnično strastjo do osvetljevanja, in Tom O’Dea (IE), v Dublinu delujoč umetnik, katerega delo so v večini kiparska dela in mešano-medijske instalacije v poljih zvoka, elektronike in videa ter je trenutno raziskovalec v Arts Technology Research Laboratoriju na Trinity College-u v Dublinu.
Projekt bo raziskoval idejo primerjalne frakture znotraj naravnega okolja skozi uporabo strukturirane geometrične razsvetljave in kiparskih instalacij, ki jih bodo poganjali podatki iz lokalnih ali mrežnih virov. Cilj projekta je raziskati in dekonstruirati trditve o nevralnosti in objektivnosti, ki so lastne podatkovnim strukturam ´hyper-realnih´sistemov globalnih računalniških in komunikacijskih tehnologij tako, da jih bomo potegili nazaj v afektivni in neoznačevalni register naravnega okolja.
Projekt bo, da bi ustvaril sistem, preko katerega lahko z drugimi PIFcampovci raziščemo učinkovitost različnih estetskih strategij za rekonstrukcijo podatkov kot afektivno in subjektivno entiteto, uporabljal različne LED luči.
Projekt ravno tako stremi k sodelovanju, da bi vzpodbudil razpravo o tem, kako določena tehnologija lahko deluje reflektivno na samega umetnika pri oblikovanju njegove prakse. Ker je baziran v naravi, PIFcamp sili projekt koeksistirati z elementi izven nadzora parametrov tehnologije.
Strokovnjak za užitne divje rastline Dario Cortese predstavlja svoj program “hekanja prehrane”!
Mimogrede, več kot 2000 vrst divjih rastlin v Sloveniji (od več kot 3500) se lahko uporabi v prehrani!
Pa dober divji tek!
Eksluzivno bomo v soboto pod mentorstvom Lavoslave Benčič izvedli delavnico Grafični zvok. Lavoslava deluje na področju vizualnih komunikacij in je aktivna članica Čipk.
Grafični zvok
Na triurni delavnici grafičnega zvoka bodo udeleženci oblikovali zvočne strukture. Delavnica je namenjena predvsem tistim brez predhodnih skladateljskih znanj in izkušenj.
Grafični zvok bomo začeli odkrivati pri njegovih zametkih in nadaljevali ob spoznavanju primerov iz umetniške scene dvajsetega stoletja. Času primerno je digitalna doba prispevala k predrugačenju orodij za grafični zvok, ki jih bomo spoznavali v praktičnem nadaljevanju delavnice. Na lastne računalnike bomo namestili programsko opremo, izbrane nize vizualnih podatkov bomo pripravili za vnos v program in učinkovito pretvorbo v zvok. Sledili bodo zvočni eksperimenti s pretvorbo vizualnih podatkov v zvočne strukture. Delavnico bomo zaključili s skupinsko zvočno vajo.
Zaželjeno je, da udeleženci s sabo prinesejo lastne prenosne računalnike in slušalke.
Mentor skupine za računalniško umetnost ter ultimativni open source in free software piflar Luka Frelih bo tisti, ki bo na kampu vodil sedmi projekt, poimenovan Odzivna mreža PIFcampa.
Odzivna mreža PIFcampa bo zajemala signale iz fizičnega sveta PIFcampa in sodelujočih osebkov, skozi v živo kodirane skripte nanje reagirala in jih nazaj v kamp servirala skozi zaslone in kinetične skulpture. Fizične vhodne in izhodne naprave, ki govorijo protokol OSC, bodo povezane preko Noise Make-up Language-a (NML), spletnega mostička za živo kodiranje, in oblikovale še kako živo, pulzirajočo in rastočo mrežo, ki naseljuje samo mesto kampa, njegove računalnike in brskalnike ter seveda misli in telesa udeležencev.
Izumili in izdelali bomo vhodne in izhodne module, osnovane na idejah iz kinetičnih skulptur, DIY in otroške robotike, modularnih sintetizatorjev in prečudovitega naravnega okolja. Preproste potenciometre, servo motorje in mikrokontrolerje, lepilo in palice bomo sestavili v nosilce abstratne ekspresije, ki bodo zmožni spremeniti poteze v številke in spet nazaj. S seboj bomo prinesli in pouporabili veliko pohodno ploščo z 19 padi iz projekta Zvoki Ljubljane. To bo gotovo dodalo dodatno dimenzijo zabave pri odkrivanju vzorca, ki bo nastal iz povezave naših eksperimentov s hrupom ostalih PIFcamp projektov.
Lynne Bruning je mednarodno uveljavljenja modna oblikovalka, DIY hekerka in ustvarjalka ter inovatorka na področju nosljive umetnosti, e-tekstilij, adaptivnih tehnologij in novih medijev. Poznamo jo predvsem po internetnih poučnih oddajah eTextile Lounge, ter kot dolgoletno izvršno producentko legendarnega festivala Burning Man. V svojem delu združuje diplomo iz nevrofiziologije, magisterij iz arhitekture ter različne tekstilne prakse, ki so globoko zakoreninjene v njeni družinski zgodovini, s čimer kreativno združuje svetove znanosti, tekstilij, mode in tehnologije. Njeni prepoznavni, inovativni in nagrajeni dizajni v tkaninah prepoznavajo več kot zgolj kos blaga ter odpirajo vrata v razumevanje kompleksnejših tehnologij oblikovanja površin današnjega časa.
eTextilna raziskovanja
Pri tradicionalnih obrtnih tehnikah vezenja, ustvarjanja čipk in šivanja bomo uporabljali prevodno blago, niti in barve, da bi elektronsko strojno opremo spremenili v mehka vezja in eTekstilije. V okviru PIFcampa bomo sodelovali z drugimi skupinami ter njihova elektronska vezja posnemali ter jih spreminjali v funkcionalne elektronske tekstilije ter skozi ta proces dobili večji vpogled v to, kako je elektronska strojna oprema ustvarjena in kako te sisteme preoblikovati v eTekstilije. Z raziskovanjem različnih metod proizvodnje senzorjev in PCBjev bomo poskušali v PIFcampove raznovrstne elektronske sisteme vnesti dodatna orodja ter pri tem razširiti svoje besedišče vezano na elektronske komponente.
Še en domačin na PIFcampu bo Tilen Sepič, multidisciplinarni oblikovalec, novomedijski umetnik in promotor odprtokodne kulture. Njegove izkušnje z svetlobo se kažejo v dizajnerskih svetlobnih objektih, produktni fotografiji in svetlobnih inštalacijah.
Lepo povabljeni, da se mu pridružite!
Naslednji PIFcampov projekt je delo naše v Ljubljani delujoče intermedijske umetnice Robertine Šebjanič, ki se v svoji umetniški praksi obrača v polja, kot so humantistične in naravoslovne znanosti, bio in zvočna umetnost ter še mnogo več in Monike Pocrnjič, študentke likovne pedagogike z zanimanjem za umetnost, estetiko, biologijo, tehnologijo, antropologijo in pedagogiko.
Oscillatorium – Oscilacija živih sistemov
Sonifikacija okolice oz. ozvočevanje procesov je komunikacija, korak k razumevanju medvrstne komunikacije in medvrstnega so-bivanja. Analogni oscilatorji ne obstajajo samo na področju elektronskih vezij, ampak tudi v naravi, zato bi se želeli v projektu poglobiti in nadaljevati razvoj naravnih elektronskih sintetizatorjev – zvočnih objektov.
Na področju naravoslovnih znanosti, predvsem biologije, je uporaba naravnih oscilatorjev namenjena študiju delovanja naravnega sveta v svojem časovnem ustroju. Eden preprostejših primerov tega je delovanje srca in cirkadianih ritmov, ki predstavljajo podatkovni tok, pridobljen iz delujočih procesov v možganih. Cirkadiani ritem nam omogoča razumevanje in spremljanje časa ter nam pomaga obdržati vsakodnevni ritem na podlagi elektro-kemične oscilacije celic.
Znotraj projekta bi se posvetili študiju različnih živih sistemov (živalskih in rastlinskih vrst) ter preko njih vzpostavili specifično oscilacijo za vsako vrsto, ki bi jih nato sestavili v zvočno-vizualno izkušnjo.
Teoretično bi se naslonili na delo botanika Jakoba Johanna von Uexkülla, predvsem njegovo knjigo A Foray Into the Worlds of Animals and Humans, with a Theory of Meaning. Von Uexküll je biosemiotiko vzpostavil kot raziskovalno polje ter definiral pojem umwelt (okolje, okolica); izraz se običajno prevaja kot “samocentriran svet”. Biološki temelji, ki ležijo v samem epicentru študije izvirajo iz razmisleka o komunikaciji in razbiranju pomena, kaj je človeško in kaj je živalsko. Temeljna misel Uexküllove teorije je, da imajo organizmi lahko različne »umwelten«, čeprav si delijo isto okolje.
Projekt Oscillatorium je v razvojni fazi, premierno bo predstavljen na festivalu Kiblix 2015 (v produkciji Kible). Sodelovanje na PIFcampu bo v obliki debat, eksperimentiranja in raziskav.
Ključne besede:
bio-sonifikacija, naravna oscilacija, vibracija, analogno, bio-analogno
Kako shekati počitnice
Michael Page je umetnik/izumitelj, ki zadnjih nekaj let razvija elektro-mehanični glasbeni sekvencer. Potem ko se je soočil z dejstvom, da uživa v nastopanju, ne pa tudi v snemanju svojega materiala, ki ga ustvarja s svojimi instrumenti, je pričel razmišljati o sami dokumentaciji in kako je dogajanje ali snemanje dogodka že rezultat nekega projekta. Verjame, da je dogajanje ali snemanje dogodka nekaj, čemur je lastna resničnost. Sam vsekakor precej ceni vso naključnost, ki je sestavni del tega – vse se zgodi v realnem prostoru in času ter je bogato z “free dato”, kot so na primer akustika prostora, napake v nastopu, šumi v ozadju, pesem ptic itd.
Njegov projekt na PIFcampu bo njegov pogled na dokumentacijo prenesel na dogajanje na kampu. Veste, kako počitniške fotografije ljudi bolj ali manj kažejo samo dobre stvari? Morda pa ste bili že kdaj priča temu, da ljudje svoje otroke porinejo v situacijo, ko morajo ujeti frizbi za fotografijo, medtem ko se z njimi dejansko ne igrajo? Ali to počnejo, da bi pričarali neke vrste hiper-realen, hiper-idiličen družinski prizor ali kaj podobnega?
Michaelov projekt bo poskusil odstraniti čim več pristranskosti s tem, da bo fotografije, zvočni in video material posnel v arbitrarnih intervalih. Preprosta začetna točka za raziskovanje bi lahko bila kamera, nameščena na glavo, ki bi bila nastavljena tako, da bi dokumentirala na recimo vsake pol ure. Končni rezultat bi tako lahko bil material, ki bi bil zbran v zelo odkrito reprezentacijo počitniškega dogajanja na kampu. Projekt bo raziskoval fizični proces hekanja avdio/video naprave, da bi ta snemala v arbitrarnih intervalih in, upamo, načel diskusijo okrog subjektov dokumentiranja ter konzumiranja medijev in doživetij.