FM radio je star, hrupen in pogosto oklican za zastarelega, a vendar se zdi, da njegova uporaba nikoli zares ne zamre – z uporabo poceni sprejemnikov in FM funkcije na pametnih telefonih je danes njegova dostopnost še lažja kot v preteklosti!
Klemens Kohlweis bo v okolici PIFcampa namestil majhne, neodvisne FM radijske oddajnike, ki bodo v zgolj nekaj metrskem dosegu prenašali zvoke enostavnih elektronskih vezij. Ti bodo ojačali in se na okolico odzivali z mikrofoni in senzorji svetlobe ter vetra, s čimer bodo ustvarili slušno doživetje, ki je specifično za določeno točko v prostoru in času. Udeleženci so vabljeni, da na oddajnik priklopijo svoje lastne naprave in sodelujejo pri zaključnem zvočnem sprehodu.
Naš redni udeleženec Václav Peloušek že več kot 10 let ravija in izdeluje sintetizatorje zvoka, 6 let nazaj pa je ustanovil podjetje Bastl Instruments. Sicer se veliko ukvarja s fizičnim računalništvom in programiranjem mikrokontrolerjev, najpogosteje pa razvija različna orodja, ki mu pomagajo pri ustvarjanju avtorske glasbo. Kot glasbenik bi letos svojo udeležbo na PIFcampu rad izkoristil kot priložnost, da v sodelovanju z drugimi udeleženci ustvarja elektronsko glasbe in morda celo glasbeni video. S seboj bo prinesel orodja, senzorje ter vmesnike, s katerimi bo stvari iz realnega sveta moč povezati v glasbene ekosisteme. Poleg tega pa bi nekaj časa rad namenil tudi razvoju ideje, kjer bi MIDI mikrokontroler povezal z mikrofonom in nanj igrali po principu, ki je soroden igranju na flavto.
Postavitev večkanalnega zvočnega performansa je z uporabo računalnika, primerne programske opremo in večkanalno zvočno kartico relativno enostavna. Kompaktna, a dražja alternativa računalniku je kombinacija različnih Eurorack modulov ali večje mešalne mize. Nekateri večkanalni zvočni vmesniki, ki omogočajo procesiranje zvoka z notranjim DSP-jem (EQ, kompresorji, limiterji) so prav tako primerne rešitve za upravljane brez računalnika.
Mapper Mitje Cerkvenika aka jesusonecstasy je naprava, ki poveže MIDI kontroler neposredno z zvočnim vmesnikom, torej brez računalnika, in omogoča dostop do notranjega DSP procesorja. Z avtomatizacijo parametrov, ki jih ponuja DSP mixer (level, aux sends in EQ) se lahko doseže prostorske psihoakustične efekte. Na zaključnem večeru PIFcampa bo jesusonecstasy izvedel večkanalni nastop z Mapperjem, ki bo z vizualnim performansom Kaje Kisilak in Lee Bradašević.
Slovenski interdisciplinarni umetnik in kreativni programer Tadej Droljcbo na PIFcampu razvijal dele svojega najnovejšega avdio-vizualnega projekta. Multidisciplinarno delo bo združevalo elektroakustično glasbo, digitalne vizualije, po meri oblikovan odrski objekt/instrument, meglico, zračne kompresorje in svetlobo iz različnih virov (laser, svetila z gibljivo glavo, zatemnilniki in stroboskopske luči), vsi ti elementi pa bodo medsebojno prepleteni in nadzorovani preko računalnika.
Synspecies
Tadej Droljc ustvarja v polju elektronske glasbe, računalniško-generiranega glasbeno-vizualnih kompozicij in drugih oblik novomedijske umetnosti. V najaktualnejših delih se usmerja predvsem v – čemur sam pravi – pluralistični pristop k avdiovizualni skladnji v realnem času, v okviru katerega hierarhije med zvokom in sliko soobstajajo v vsaki posamični skladbi.
Za samostojna in skupinska dela je prejel nagrado Edigma Semibreve ter bil v ožjem izboru za prejem nagrade Lumen 2018, študentske nagrade Lumen 2017 in štipendije Dennis Smalley za elektroakustično glasbo. Na madridskem Madatacu je prejel nagrado za najbolj obetavnega video umetnika. Nastopal in razstavljal je na festivalih, kot so Electronica, L.E.V. Festival, Brighton Digital Festival, Semibreve, Marché du Film – Festival de Cannes, Node or Athens Digital Arts Festival. Trenutno z Futurelabom, ki deluje v okviru Ars Electronice, sodeluje pri projektu Immersify.
Imate dovolj zaprtih prostorov? Pridružite se Oliviji Kotsifi in si ustvarite svoj lasten studio v naravi!
Olivia Kotsifa je oblikovalka, ustvarjalka in arhitekta, ki veliko potuje, zato je večina njenega umetniškega dela usmerjena v preučevanje in oblikovanje mobilnih delovnih okolij. Na letošnjem PIFcampu se bo osredotočila na izdelavo zunanjega pohištva, ki bo udeležencem tabora omogočalo delo, počitek ali druge oblike preživljanja časa bližje naravi. Olivia verjame, da moramo, ko govorimo o prihodnosti dela, razmišljati o prihodnosti naših delovnih prostorov. Njen premislek vodi v oblikovanje prilagodljivih in mobilnih rešitev v naravi.
Projekt je nadaljevanje Olivijine umetniške rezidence, ki jo je februarja letos gostilo Društvo Ljudmila.
Vključenost v naravni habitat alpskega območja je že od samih PIFcamp začetkov namigovala, da bodo prehranjevalne navade tehnološko motiviranih udeležencev v veliki meri določene z bližnjo okolico. To se je zgodilo postopoma in brez posebnega načrta. Skozi čas je proces PIFhrane fermentiral iz sedimentov in danes kliče po destilaciji v nove oblike. PIFhrana kot taka zajema prakse, poskuse, raziskovanja in opazovanja v zvezi z vso PIFcamp prehrano, ki se je v preteklih letih manifestirala skozi projekte kot so PIFvečerje, PIFnabiralništvo in PIFermentacija.
Letos si prizadevamo k vzpostavitvi smernic za celostni pristop k razumevanju našega odnosa do hrane. To načrtujemo z dvema, za zdaj večinoma ločenima pododdelkoma: PIFkuhinje in PIFoodLab-a. Ideja za prihodnost je, da se oba prepleteta v samozadosten koncept PIFhrane, letos pa se bomo posvetili konceptu PIFoodLab-a, s poudarkom na hekanju okoliškega habitata užitnih divjih rastlin za kasnejšo uporabo v fermentacijskih procesih. Spodaj lahko poiščete nekaj konkretnih zamisli, ki se jih bomo lotili.
PIFhrana 2019
Nabiralništvo & mapiranje
Označili bomo rastišča okoliških užitnih divjih rastlin. Udeležence spodbujamo, da predlagajo in pomagajo pri izbiri ustreznih orodij in pomagajo pri mapiranju z Dariem Cortesejem.
Izdelovanje sirupov
Sirupi za kasnejšo fermentacijo bodo pripravljeni iz lokalnih užitnih rastlin – predlagajte svoje recepte in želje!
Degustacija kave in čajev
Udeleženci naj za potrebe degustacij prinesejo svoje izbrane kave in čaje, ki jih lahko uporabimo tudi kot osnovo za fermentacijo kombuche in vodnega kefirja. Na voljo bo osnovna oprema za pripravo različnih stilov: chemex, aeropress, vodni kotel, mlin za kavo, čajnik. Dodatna ideja je izdelava kompleta za kavo s hladnim kapljanjem (PIFdrip) in/ali hladno kavo (PIFbrew).
Fermentacija kombuche in vodnega kefirja
Na začetku tedna bomo pripravili delavnico priprave različnih čajnev in kavnih kombucha fermentov, ki bodo pripravljeni do konca tedna, pri tem pa bomo degustirali predhodno pripravljene zvarke. Redno bomo pripravljali tudi svež vodni kefir, ker za fermentacijo potrebuje manj časa.
PIFermentirani koktelj
Vsi zgoraj navedeni fermentacijski poskusi bodo uporabljeni v eksperimentalnem koktajlu, s ciljem najti najbolj domišljavo fermentirano kombinacijo.
Kimchi in ostala fermentirana zelenjava
Začeli bomo z vprašanjem, kako narediti kimchi zgolj z uporabo lokalnih sestavin, pri čemer se zastavljajo tako večja geo-zgodovinska vprašanja, npr. koliko skupnega imata kimchi in kislo zelje ter kakšen pomen ima slednji pri ohranjanju lokalnih tradicij.
Fermetacije s kislim testom
Fokus bo na izmenjavi znanja o peki kruha in drugih kislih fermentov zgolj z uporabo odprtega ognja – brez kuhinjskih aparatov in pečic. Udeležence spodbujamo, da s seboj prinesejo lastno bazo za kislo testo.
Udeležba & dokumentacija
To so zgolj nekatere izmed ideje, ki jih je mogoče obravnavati v okviru koncepta PIFhrane, vsaki dodatni predlogi in komentarji so več kot dobrodošli.
Končna ideja je pripraviti zbirko oziroma priročnik PIFhrane, ki se bo tekom prihodnjih ediciji PIFcampa lahko nadgrajeval.
Koordinacijo dejavnosti PIFhrane vodi Ahac (ahac@drmr.si), na katerega se lahko predhodno obrnete tudi glede dodatnih zahtev in vprašanj.
HUMUS sapiens je odprta platforma za raziskovanje in preučevanje prsti, ki v ekologijo tal vnaša DIY in DIWO pristope ter odprt “hekerski duh”, tekom praktičnih raziskav pa spodbuja kritične družbene izzive in razmislek o aktualnih znanstvenih diskurzih.
Prst je resnično zapleten in dinamičen ekosistem – je nenehno spreminjajoča se mešanica mineralov, živih organizmov, razkrajajočih organskih snovi, zraka in vode. Je živa koža našega planeta, ki omogoča nastanek novih oblik življenja in vključujejo hranila, ki so jih tam pustili organizmi preteklosti.
Vpliv človeka na tla, zlasti intenzivne kmetijske prakse (krčenje gozdov, prekomerna paša, uporaba agrokemikalij itd.) in urbanizacija, vodita do škodljivega zbijanja strukture tal, razgradnje hranil in onesnaženja – in nenazadnje razpada teh ekosistemov in erodiranja prsti do neplodne puščave. HUMUS sapiens si prizadeva te probleme ponovno preučiti z vidika ekosistema in podpreti prehod paradigme iz antropocentrične ideologije k bolj biocentrični filozofiji življenja.
Projekt se osredotoča na odzivanje svetlobe in sence na premikajočo se tekstilno površino, ki jo aktivira vrsta motoriziranih točk. Raztegovanje in krčenje elastične tkanine spremeni topografijo “ravnine” in postane dinamični faktor, na katero se svetloba prilagodi kot statična komponenta. Gibanje je omogočeno z motorji ter z raztegovanjem in krčenjem površine, s čimer se oblikujejo neskončni dinamični vzorci. Z opazovanjem površinskih učinkov jih lahko proučujemo in ustrezno reagiramo. Zaradi namernega ohranjanja nadzora nad motorji in tako gibanjem, umetniško delo ohranja performativnost ni zgolj samo-generativna vizualna instalacija. Poskusi se bodo odvijali tekom PIFcamp in dosegli vrh v soboto, ko bosta Lea in Kaja nastopili z elektronskim glasbenikom Mitjo Cerkvenikom.
Kaj to zares pomeni? Kolikor ni znano, ni nobenih strupenih rastlin, obstajajo samo nekatere zelo močne, ki so enostransko označene kot »strupene«. Ali pa obratno – ne obstaja nobena rastlina, ki bi jo lahko zaužili in zaradi tega umrli. Drži, količina ni navedena. V nekaterih primerih je za smrtni izid potrebno le malo od majhne količine. Zaradi močnega farmakološkega delovanja v človeškem telesu ima večina tako imenovanih strupenih rastlin – v majhnih količinah – veliko zdravilnih in drugih lastnosti. Čeprav se sliši protislovno, naravni toksini na splošno povečajo odpornost telesa na strupe. Zgodovinsko gledano so jih ljudje (in jih še vedno!) redno uživali za krepitev moči, bodisi v vsakdanjem življenju ali pa za posebne namene. Torej ni zares potrebe po detoksikaciji, samo za »detox« odnos do »strupenih rastlin«. Tudi do gob! Obstajajo namreč podatki, da je bila sicer zelo strupena Death Cap, Amanita phalloides, v predrimskih časih uporabljena (dimljena) v ritualih na območju Mariovo v južni Makedoniji.
Shekajte svojo boreliozo!
Ker je vsaka boreliozna infekcija (Lyme Borreliosis) lastna domača naloga vsakega okuženega, je zelo preprosta za samozdravljenje. Ko uradna zdravila odpovejo, je samozdravljenje edini način za maratonski tek ozdravitve oziroma za preoblikovanje okužbe (in, dobre novice, tudi soinfekcij, kot so erlihioza, bartonelioza in babezioza). In uradna zdravila pogosto odpovejo, saj so bakterije Borrelia (več vrst, najbolj pogosta in znana je vrsta burgdorferi) zelo inteligentna bitja, ki v gostiteljevem telesu in umu povzročajo kar nekaj čudežev. Zgodba, ki jo bodo bodoči zdravniki borelioze šele napisali – ampak nanje ni treba čakati, lahko jo napišete sami!
Bernhard Rasinger bo letos razmišljal o teraformiranju, podnebnih spremembah in drevesih.
Ljudje teraformiramo svoj planet.
Razmišljanje o teraformiranju vedno privede do občutka, da bi lahko živeli na nenaseljenih planetih, na primer na Marsu. Na zemlji pa počnemo ravno nasprotno.
Vse odkar je človek vzpostavil kontrolo nad ognjem in odkril kolo, se človeštvo navdušuje nad raziskovanjem tehnologije. V današnji globalni povezanosti je preživetje velikega števila populacije odvisno od električnega omrežja. Včasih mislimo, da bo tehnologija rešila vse naše probleme, pozabljamo pa, da njena uporaba vedno nosi posledice. Rešitev našega največjega problema, podnebnih sprememb, verjetno ni tehnološka.
Nalogo dekarbonizacije ozračja je najbolje prepustiti drevesom. So pravi strokovnjaki, le dovoliti jim moramo, da naredijo svojo stvar.
