Kategorija: Udeleženci

Na delavnici, ki bo sestavljena iz dveh delov, se bodo udeleženci spoznali z umetnostjo in znanostjo DIY terenskega mapiranja s posnetki iz zraka, ki jih bodo posneli s pomočjo zmaja. Poleg praktičnega znanja kako spuščanti zmaja, se bodo spoznali s tehnikami mapiranja določenega terena, kako s programom MapKnitter.org posnetke iz zraka sestaviti skupaj ter kako jih interpretirati in uporabiti. Predstavljeni pa bodo tudi drugi primeri DIY mapiranja, ki jih po svetu izvaja skupnost Public Laboratory for Open Technology & Science.

Prvi del delavnice se bo osredotočal na snemanje fotografij okoliškega terena iz ptičje perspektive s pomočjo zmajev. Za zbiranje podatkov o zdravju rastja se bo uporabljala tako navadna kot DIY infrardeča kamera. Predhodno znanje ni potrebno! Obvezna oprema: vetrovka; sončna očala (veliko bo gledanja v nebo); sončno kremo in/ali pokrivalo (ki ne bo odletelo!); plastenko vode; zvezek in kamero (tudi tista na mobilcu ustreza). Poljubno lahko prinesete tudi SD kartico za zbiranje fotografij. 

V drugem delu delavnice pa bodo udeleženci fotografije, ki smo jih zbrali v prvem delu delavnice, zložili skupaj in jih interpretirali. Obvezna oprema: laptop.

Delavnico bo vodila Cindy Regalado, članica skupnosti Public Laboratory for Open Technology & Science, ki razvija in skrbi za uveljavitev odprtokodnih orodij za okoljevarstveno raziskovanje in preiskovanje. Odprta skupnost, v kateri delujejo posamezniki iz celega sveta, je usmerjena v ustvarjanje eksperimentalnih prostodostopnih orodij in mreženje lokalnih skupin. Ustvarili so tudi odprt arhiv, v katerem je moč najti veliko odprtokodne programske opreme za različne vrste mapiranja in merjenje spektralnih analiz. Njihova platforma publiclab.org sicer služi tudi za sklepanje morebitnih sodelovanj, pridobivanje praktičnega znanja ter organizacijskih kapacitet.

Letos se bosta PIFcampu pridružili Hannah Perner-Wilson in Mika Satomi iz KOBAKANT ter oblikovali “povsem naravno nosljivo tehnologijo”. Z združevanjem naravnih in tehnoloških materialov ter mehanizmov bosta ustvarili nov stil tehnološkega pregrinjala – nosljivo tehnologijo, ki nas bo zaščitila pred prihodnostjo.

Udeleženci bodo z uporabo naravnih materialov, ki jih je moč najti v dolini reke Soče, raziskovali možnosti njihove re-uporabe in ustvarili novo vrsto nosljive tehnologije. Navdih za ustvarjanje bodo črpali v lastnostih, kvalitetah, teksturah, barvah, pravilih in vonjavah v naravi, na prostem.

Vabljeni na divji pohod v raziskovanje, ustvarjanje, plodne debate, koreografije in nastopov!

1) RAZISKovanje možnosti ustvarjanja analognih in digitalnih zvokov v naravi 

Z uporabo ulovljenih in nabranih materialov bodo udeleženci raziskali naslednje koncepte:
– upornost in piezouporne lastnosti materialov,
– piezoelektrične lastnosti materialov (sončne celice, temperaturna razlika, fizični napor…),
– elektromagnetni odjemalci zvoka oziroma pick-upi (ki tvorijo in ojačajo majhne napetosti).

Eksperimentiranje z različnimi zvočnimi vezji:
– S tistimi, ki jih izdelujejo Bastl Instruments.
– Z uporabo 555 timerjev in ATtinyjev.
– Udeleženci, prosim, prinesite tudi svoje stvari!

2) PREDELAVA rezultatOV raziskovanj V nosljive

– Oblikovanje nosljive tehnologije, ki generira zvok preko gibanja naših teles.
– Izdelovanje trpežnih naprav, ki jih je mogoče nositi in z njimi nastopati.

3) IZMENJAJ MISLI o (človeški) naravi, tehnologiji in grajenem okolju

Zbrali se bomo okrog ognja, izmenjali stališča ter razpravljali:
– Kaj je narava, kaj naravno?
– Kako so ljudje in narava prepleteni?
– What do we want to make noise about?
– Za koga nastopamo?

Nekaj predlogov besedil za branje:
Donna Haraway: Staying with The Trouble
Richard Sennett: Together 

4) OBLIKUJ KOREOGRAFIJO za performans (ritual, protest, demostracijo, ples, igro, gibanje…)

Se bo PIFcampa udeležil kakšen koreograf ali performer? Vaše pomoči in prispevka bomo na tej točki projekta še posebej veseli!

5) zaključni nastop na odprti soboti

Andrew Quitmeyer bo na PIFcampu združil koncepte in aktivnosti, ki izhajajo iz njegovega projekta Digitalni naturalizem. Cilj je odkriti kako nam lahko v divjini ustvarjena DIY tehnologija na nove načine omogoča raziskovanje narave okoli nas. Za projekt je ključen odnos med terenskimi biologi (z različnimi nivoji znanja) in tehnologi (z različnimi veščinami), precej aktivnosti pa se osredotoča na hibridna umetniška in znanstvena preučevanja divjine okrog nas. Udeleženci bodo lahko razvijali biološka orodja za preučevanje bitij v okolici ter slednje nato spremenili v umetniške naprave za nadaljnje raziskovanje in deljenje opaženih fenomenov.

Projekt je zasnovan na štirih glavnih smernicah. Primere najdete tu.

Prva je Vedenjska potopitev ter z njo soočanje s projekti in aktivnostmi, ki naše čute in dejanja povezujejo z divjim življem. Udeležence bo morda zanimala izdelava nosljivih znanstvenih sond za mapiranje čutil, ki  jih je moč povezati z aktivnostmi mravelj, ptic ali rib iz okolja.

Neomejena odprtost vzpodbuja izdelavo orodij za splošno raziskovanje. Z njimi povečamo možnosti za naključna srečanja z vznemirljivimi in nepričakovanimi pojavi. Izdelava preprostih, a zmogljivih, sond s senzorjem na dotik omogoča povezovanje z okoliško floro, programiranje generaliziranih orodij, robotske roke, pa npr. omogoča drezanje v različne ekološke sisteme.

Cilj Tehnološke avtonomije je zagotoviti, da so orodja odprta, razumljiva in prilagodljiva. S tem, ko svoje naprave naredimo skupaj ter obstoječa orodja razstavimo ali jih prilagodimo, lahko podaljšamo našo kolektivno zmožnost uporabe teh orodij.

Kontekstualno izdelovanje pa ne nazadnje spodbuja krčenje prepada med našim delovnim prostorom in samo rabo izdelanih orodij. Na PIFcampu bomo orodja in naprave izdelali v naravi, hkrati pa bomo preučevali načine, kako naš delovni prostor prilagoditi tako, da bo skladen z različnimi naravnimi značilnostmi. Nenehen cilj projekta bo izdelati lahke prilagodljive organizacijske enote in modularne delovne površine, ki so prenosljive ali celo vgradljive v posameznikova oblačila. Prilagodljivi, prenosni in nosljivi studiji so hkrati odlična priložnost za izpeljavo manj uporabnih (ter bolj zabavnih) načrtov, s katerimi imamo orodja vedno pri roki.

Za udeležbo pri projektu ni potrebnih predhodnih izkušenj iz katerega koli področja. Bodite zgolj živi in navdušeni.

Václav Peloušek, soustanovitelj kolektiva BASTL Instruments, bo na letošnjem PIFcampu svoj fokus smeril v razvoj različnih prototipov, vezanih na uporabo modularih orodij za zvočno sintezo.

Z uporabo obstoječih orodij iz obširne BASTL zbirke, ki senzorične vhode (input) iz realnega sveta prevajajo v motorične, zvočne in svetlobe izhode (output), je ustvarjanje in preoblikovanje takšnih modularnih ekosistemov namreč precej preprosta stvar.

Glavni cilj projekta bo tako, za razliko od spopadanja s tehnološkimi preprekami v izumljanju novih orodij, v celoti usmerjen v izkoriščanje potencialov obstoječih modularnih synth orodij, ki že sami po sebi zagotavljajo izjemno prilagodljivost, s čimer je je Vaclav ukvarjal že v svojem magistrskem delu.

Poleg uvodnih predavanj o delovanju op-ampov (operacijskim ojačevalcev) in branje shematik analognih sintov pa Vaclav obljublja tudi več jam sessionov!

Hektivirana odzivna mreža bo zajemala signale iz fizičnega sveta PIFcampa in sodelujočih osebkov, skozi v živo kodirane skripte nanje reagirala in jih nazaj v kamp servirala skozi zaslone in kinetične skulpture. Fizične vhodne in izhodne naprave, ki govorijo protokol OSC, bodo povezane preko Noise Make-up Language-a (NML), spletnega mostička za živo kodiranje, in oblikovale še kako živo, pulzirajočo in rastočo mrežo, ki naseljuje samo mesto kampa, njegove računalnike in brskalnike ter seveda misli in telesa udeležencev.

Nadaljevali bomo lani začeto in izdelali še več vhodnih in izhodnih modulov, zasnovanih na idejah iz kinetičnih skulptur, DIY in otroške robotike, modularnih sintetizatorjev in prečudovitega naravnega okolja. Preproste potenciometre, servo motorje in mikrokontrolerje, lepilo in palice bomo sestavili v nosilce abstraktne ekspresije, ki bodo zmožni spremeniti poteze v številke in spet nazaj. Letos bomo iskali tudi dobre načine za povezavo zvokov iz drugih projektov v mrežo, morda pa celo uspemo mreži sami dati zvok in glas. Pridruži se!

Hannah Perner-Wilson: Nosljivi studio (A Wearable Studio Practice)

Hannah Perner-Wilson se ukvarja s projektom A Wearable Studio Practice že od leta 2015. Cilj projekta je zapakirati tipični elektronski tekstilni studio v niz prenosnih predmetov, ki so lahko nošeni na telesu. S tem ko omogočajo funkcionalnosti, ki so drugače značilne za statično pohištvo in arhitekturno infrastrukturo studija oziroma laboratorija, te predmeti električnemu inžinirju omogočajo, da pri izvajanju svoje dejavnosti postane nomad.

Čas je že, da električni inžinirji postanejo mobilni v svoji dejavnosti. Ne gre zgolj zato, da so elektronske komponente vse manjše in manjše, temveč je tudi večina orodij, ki so v rabi pri električnem inžiniringu (napajalniki, multimetri osciloskopi, … ), postalo bolj kompaktnih in prenosnih. Veliko dejavnosti, ki so tesno povezane s strojno opremo, kot so programska oprema/programiranje ter CAD/oblikovanje je povsem osvobojenih statične infrastrukture, kajti prenosni računalniki – njihova primarna orodja – so zmogljivi in lahki. Skupinski prostori in FabLabi ponujajo začasne delovne prostore po celem svetu. Prav tako obstaja splošno zavedanje o prednostih lokalne produkcije in krajevno-značilnega razvoja.

Več o projektu pa tule.

Alexander Zaklynsky: Hekanje glasbenih vilic

Na PIFcampa bom nadaljeval z delom na projektu, ki ga že razvijam v sklopu svojega magistrskega študija na Royal Academy of Art v Haagu na Nizozemskem. Prinesel bom nekaj kosov glasbenih vilic iz aluminija in modularnih elektronskih vezij, ki jih trenutno izdelujem pri kolektivu Bastl Instruments v Brnu. Moj cilj je izdelati nekaj naprav za aktivacijo glasbenih vilic in za manipulacijo zvoka pri skladanju interaktivnih zvočnih pokrajin. Drugi del mojega ustvarjanja pa bo usmerjen v raziskovanje naravnih zvočnih pokrajinih, pri čemer bi bodo v pomoč tudi različni DIY mikrofoni in hidrofoni. Predvsem pa si na PIFcampu želim razširiti znanje ter videti kako se bodo posledično razvile moje ideje.

Mary Maggic in Pippo Pruscha: Odprtokodni Estrogen

Projekt Odprtokodni Estrogen raziskuje različne načine s katerimi estrogen vpliva na molekularno kolonizacijo v naših družbi, telesih in v ekosistemih. Estrogen je najstarejši spolni hormon. Zaradi tega mutagenetski učinki okoljskega (xeno) estrogena delujejo moteče na vse živalske vrste, vključno s človekom. Kot odziv na našo kolektivno mutagenezo (odtujevanje), projekt skozi DIY/DIWO protokole heka vpliv estrogena kot načina za zaznavanje in izločanje teha “počasnega nasilja”.

Potopite se v bio-hekanje in eksperimentalno sonifikacijo s Palomo Lopez in Leslie Garcio a.k.a. Interspecifics!

“Materija in sevanje obstajata le skozi in v ritmu.”
(Lúcio Alberto Pinheiro dos Santos)

Analiza ritma

Ritem se prisoten povsod, kjer prihaja do interakciji med prostorom, časom in porabo energijo. Zaradi tega razumeti ritem, tako v kompleksnosti glasbe, kot tudi v sami naravi zvoka, pomeni razumeti tudi frekvence, ki oblikujejo človeško izkušnjo časa-prostora ter prežemajo vsakdanje življenje.

Laboratorij

V sklopu pet dni trajajočega laboratorijskega sodelovanja bomo skupaj raziskovali in delali na:

• Zbiranju vzorcev vode in usedlin iz različnih delov obale reke Soče ter rastlinskih vzorcev iz gozda v Trenti
• Merjenju naših možganskih valovanj ob izpostavljanju različnim okoljskim dražljajem
• Izdelavi mikrobske energijske celice in Teensyjevega ojačevalca signala
• Kultivaciji in spremljanju rasti neverjetne sluzaste plesni Physarum Polycephalum
• Uporabi Processing in Pure Data metod za spremljanje bioelektričnih signalov ter uporabi Open Computer Vision za analizo gibanja mikroorganizmov pod mikroskopom
• Proizvajanju zvoka iz vsega tega ter razumevanju različnih vzorcev znotraj organizmov in bioloških okolj

Koncert

Ko izdelamo naša orodja se bomo spustili v skupno glasbeno improvizacijo s katero bomo poskusili sestaviti ritme in zvoke, ki izvirajo iz nabranih mikroorganizmov. Rezultat bo predstavljen kot živi nastop v zaključku tedna.

Sodelujoči prinesite s seboj:

• Osebni računalnik
• Audio vmesnik (ni obvezno)
• MIDI ali Volt-controlled Synth (ni obvezno)

Dejavnosti tekom tedna:

1. dan

• Nekaj teorije vibracije in sonifikacije
• Meritve človeških možganskih signalov / pozitivno/negativno/nevtralna vaja
• Možgani in muzika
• Vzreja Physaruma

2. dan

• Rečne pustolovščine nabiranja vodnih vzorcev
• Izdelava mikrobske energijske celice in sonifikacija
• Nekaj teorije o bakterijah, ki proizvajajo energijo
• Spremljanje rasti Physaruma

3. dan

• Gozdna pustolovščina nabiranja rastlinskih vzorcev in presadkov
• Izdelava Pulsum Planta(e) kompleta in sonifikacija
• Nekaj teorije o Neverjetnem skrivnem življenju rastlin
• Nadaljnje spremljanje rasti Physaruma

4. dan

• Sonifikacija Physaruma
• Nekaj teorije o rasti in inteligenci sluzastih plesni
• Skupinska improvizacija

5. in 6. dan

• Skupinska improvizacija in koncert

• Izdelavo priprav, ki bodo spuščale zračne mehurčke različnih velikosti in oblik (premer mehurčka, ki je dovolj velik, da alge zasvetijo je že cca. 0.5mm, oblika mehurčkov je lahko v obliki sfere ali obroča, spuščajo se lahko tudi oblaki mehurčkov). Prav tako bi se lahko delalo na pripravah za ostale vrste motenj, tu je le potrebno uporabiti domišljijo.

• Predelavo ali “hekanje” prožilca za fotoaparat. Fotoaparat bo postavljen na trinožnem podstavku, slikanje pa bo sproženo preko žice, z namenom, da dobimo čim bolj mirno sliko. Signal za slikanje bo namesto iz gumba na običajnem prožilcu prišel iz zato posebej izdelanega vezja, katerega glavni člen bo svetlobni senzor, ki je občutljiv na svetlobo, ki jo alge oddajajo v vzburjenem stanju.

• Pripravo posode, v kateri bodo alge med “eksperimenti”, in objektov, ki bodo v kontaktu s kulturo alg – to pomeni sterilizacijo v vreli vodi in odstranjevanje ostankov mila oziroma kemikalij.

Faza, ki se ji pri izdelavi česarkoli ne moremo ogniti, je prototipiranje, torej fizična različica čačk in kracv naši beležnici. Ta faza je lahko povsem zabavna in/ali zoprna! Delavnica bo priložnost za prikaz in pogovor o različnih tehnikah prototipiranja (razvozlavanje načrtov, uporaba breadboardov, proto plošč in načrtovanje tiskanih vezij) in hkrati priložnost spoznati različne strategije za oceno uspešnosti našega prototipa.

In ko ta faza osvojena, se bomo morda čutili dovolj pogumne, da bomo sprejeli

SKRIVNOSTNI MIKROČIP IZZIV!

… iz pravljične »vreče trenutno neizpolnjenih možnosti« boste izbrali prašen in star mikročip. Vaša misija je raziskati, kaj ta čip zmore ter nato oblikovati in zgraditi napravo (po možnosti z zvočno uporabnostjo, a ne nujno). Morda boste zagrabili nekaj z očitno rabo, npr. 555 za oscilator. Morda pa naletite na nekaj strašansko dolgočasnega, s čimer se boste morali spustiti v boj, ter iz njega napraviti nekaj zabavnega. Uporabite lahko kakršnekoli komponente, toda čip, ki ga izberete mora izvajati glavno operacijo naprave. In če si dovolj teh majhnih silikonskih embrijev izbori svojo pot v življenje, jih lahko zberemo skupaj in iz njih napravimo ekscentrični sistem ala Stanley Lunetta. Ob tem se bomo naučili marsičesa o prototipiranju in kako delujejo različni čipi.

Michael meni, da bi bil izziv še bolj časten, če bi na PIFcamp mikročipi prišli iz najbolj vlažnih kotov najbolj čudnih svetovnih delavnic in tako ne bo nič narobe, če si vzamete nekaj časa in sežete globoko v svojo kramo po tista logična vezja, ki jih nikoli niste uporabili, op-ampe, ali karkoli mislite, da bi znalo biti zabavno. In, da! Najbolj inovativna naprava bo nagrajena.