Kategorija: Udeleženci

Keramični izdelki in zgodbe

Martin Mušič načrtuje oblikovanje uporabnega keramičnega izdelka z zgodbo, povezano s Soško dolino. Nato bo s tehniko 3D tiska izdelal prototip, iz katerega bo izdelal odlitek iz mavca, v katerega bo ulil tekočo glino, ki se jo bo dalo žgati v zunanji peči, ki jo bo tekom PIFcampa zgradil iz lokalno pridobljenih materialov. Svojemu projektu želi dodati dodatno vrednost in ustvariti zgodbo z lokalno povezavo.

Martin Mušič / Baobap
Ig @baobap_ceramics
Ig @biskvit.si
www.biskvit.si
Ig @martin_music
www.mamu.si

Kabinet čudes

Maggie Kane je lansko leto v okviru PIFrezidence vodila skupino umetnikov pri gradnji prostostoječega lesenega arkadnega kabineta, ki vključuje interaktivni krmilnik, Raspberry Pi in digitalni zaslon. Na letošnjem PIFcampu bo nadaljevala projekt integrirane skupne gradnje, pri čemer se bo z udeleženci osredotočila na digitalno pripovedovanje zgodb in (ponovno) uporabo recikliranih materialov. Arkadni kabinet bo nadgradila z delavnico, na kateri se bodo udeleženci naučili osnovne HTML igre in raziskovali kako osebne zgodbe, spomine ali izkušnje vključiti v interaktivno igro z uporabo odprtokodne platforme Bitsy.

Eksperimentalna Scoby terapija

V Eksperimentalni Scoby terapiji, ki jo pripravljata Nastja Ambrožič in Celeste Sanja Smareglia se obiskovalec v ležečem stanju prepusti potopitveni izkušnji pod kupolo Blaža Pavlice. V udobju oblazinjenega ležišča, zvoka, ki se bo širil iz e-tekstilnih DIY zvočnikov všitih v blazine in animacij, ki se bodo razprostirale prek projekcijskega platna na vrhu kupole bo uporabnik stopil v stik s simbiotskim organizmom SCOBY. Kapacitativni senzorji, narejeni iz SCOBY paste, povezani z vmesnikom OctoSens ter drugi senzorji, ki razberejo fiziološke spremembe, bodo skupaj s terapevtskim izkustvom tvorili ključen del terapevtskega izkustva. Signali, razbrani iz senzorjev bodo pretvorjeni v zvočne frekvence in barvite vizualizacije. Eksperimentalna terapija bo meditativen, hipnotičen pogovor človeka in bakterij, čutni ples zvoka in vizualij v ambientalnem zatišju kupole.

Potopitvena izkušnja temelji na uporabi SCOBY, živega simbiotskega organizma bakterij in kvasovk, ki se običajno uporablja za fermentacijo čaja pri priljubljeni pijači kombuči. V našem primeru bomo SCOBY uporabili kot senzor, saj ima sposobnost zaznavanja sprememb v okolju, kot npr. prevodnost kože. Vrednosti, zbrane prek senzorjev, bodo pretvorjene v zvočne in vizualne signale, katerih učinki se bodo recipročno zrcalili v nadaljnjih vrednostih merilnikov. Znotraj eksperimentalne terapije se bo vzpostavila komunikacijska zanka.

Trajnostnost v ustvarjanju

Izpusti in odpadki, pa če govorimo o trdnih, tekočih ali plinastih, so simptom neučinkovitosti, ki preveva naš vedno hitreje segrevajoči svet. Letos PIFcamp združuje moči z Ekologi brez meja, ki bodo poskrbeli za bolj krožni dogodek in osvetlili problematiko odpadkov. Tekom kampa bo potekal nadaljnji razvoj kalkulatorja ogljičnega odtisa za prihode na PIFcamp in sorodne dogodke. Razvit je bil v okviru projekta Rewilding Cultures z namenom, da se udeležence spodbuja k trajnostni mobilnosti in oceni skupno višino izpustov povezanih s prevozom.

Društvo Ekologi brez meja udejanja koncepte zero waste na ravni posameznikov, občin, države in organizacij — vključno s kulturnimi. V praksi to pomeni poglobljeno delo na zmanjševanju količin odpadkov in boljšemu ravnanju z njimi ob hkratnem pogostem merjenju. Na PIFcampu bomo gostili Jako Kranjca, njihovega strokovnega vodjo, v prostem času pa raziskovalca nekoristnega sveta, razvijalca odprtokodnih rešitev in ljubitelja ugank, ki verjame v prost dostop do znanja.

Projekt The River Knows umetniškega dvojca Swamp_Matter

Projekt preko spekulativne fikcije prevprašuje ekosistem in geološke formacije reke Soče in vpliv antropogenih faktorjev. Strugo ledeniške reke je voda oblikovala tisočletja v izjemne geološke formacije. V zadnjem času je vodostaj reke nizek zarad pogostih poletnih suš. S pomočjo 3D skeniranja in fotogrametrije bosta umetnici ustvarili digitalna razširitev pokrajine Soče s posebnim poudarkom na suhi strugi in ledeniških kamninah. Fizična pokrajina bo v digitalno prenesena s pomočjo senzorjev, ki bodo v realnem času beležili različne parametre (npr. zvok pokrajine, nivo vode, onesnaženost, padavine), kar bo posledično povzročalo popačenja in deformacije v digitalnem prostoru.

Duo Swamp_Matter sestavljata Eva Garibaldi (oblikovalka, raziskovalka) in Ana Laura Richter (interdisciplinarna umetnica, dramaturginja). Zanimajo ju predvsem ekološke teme; klimatske spremembe in vpliv Antropocena na ekosisteme, njuna umetniška praksa pa preizprašuje odnos ljudi do okoljskih sprememb, predvsem v konteksu geološkega časa skozi specifične obrobne in kapitalistično
neproduktivne pokrajine. Delujeta na preseku fizičnega in digitalnega.

Lina Bautista in Manu Retamero: Fantasía

“Navdušujeva se nad glasbo in izjemno uživava v razvoju zvočnih naprav. Pri tem so nama na voljo številna orodja, ki jih razvija skupnost. Z njimi se učiva oblikovati svoje inštrumente,” pravita Lina in Manu. “Skupnosti, od katere se nenehno učiva, želiva tudi sama prispevati – na delavnicah deliva znanje in zamisli, ki udeležencem morda lahko pomagajo pri razvoju njihovih naprav.”

Na PIFcampu bosta člana kolektiva Familiar DIY razvila novo napravo, ki sta jo zasnovala posebej za delavniški format. Spoznajte Fantasío!

Fantasía temelji na platformi Teensyduino in ponuja različne možnosti uporabe – med drugim jo lahko uporabljamo kot sintetizator in multi-efekt, ki je obenem DIY “Na PIFcampu bova ustvarila nekaj skic/programov za Fantasío, preizkusila meje strojne opreme in, seveda, k ustvarjanju povabila ostale udeležence.”

Če želite med PIFcampom prispevati v repozitorij Fantasíe (povezavo objavimo kmalu!), sta Lina in Manu pripravila nekaj DIY kompletov, s katerimi boste lahko sestavili svojo napravo in jo odnesli domov. Fantastično!

Sintetizator možganskih ritmov za akustične inštrumente

Alicia Champlin dela na hibridnem digitalno-akustičnem inštrumentu, ki ga sestavljajo DIY Bow chime (po vzoru inštrumenta, ki si ga je konec šestdesetih zamislil Robert Rutman), ročno izdelan naglavni senzor možganskih valov OpenBCI EEG in aplikacija za sonifikacijo EEG podatkov v realnem času v okolju MaxMSP, ki jo je razvila sama. Bow chime obenem ojača sintetizator možganskih ritmov in fizične interakcije glasbenice s činelami, pri tem pa zvoči presečišče med resonančnimi frekvencami možganov in samega inštrumenta.

Performansu s prototipom lahko prisluhnete tukaj:

Alicia bo na PIFcampu začela s številnimi popravki na obstoječi MaxMSP aplikaciji, ki jo je ustvarila za prejšnji zvočni projekt, nato pa predelala posamezne komponente sintetizatorja in ga s tem optimizirala oz. uglasila z akustičnim inštrumentom. Obenem želi raziskati, če lahko sintetizatorje poustvari v okolju Pure Data, da bi izdelala popolnoma odprtokoden inštrument, neodvisen od okolja MaxMSP.

Vsi, ki vas zanima, kako se delovanje možganov lahko izrazi z zvokom, tisti, ki poznate in uporabljate PD, ter vsi ostali izdelovalci sintetizatorjev možganskih ritmov ste vabljeni, da se pridružite Alicii v njenem raziskovanju in pri performansu.

Niklas Reppel: Fieldcoding

Fieldcoding = field recording [terensko snemanje] + live coding [kodiranje v živo]

Niklas Reppel je o praksi fieldcodinga zapisal:
»Računalnik je konec koncev podaljšek nas samih. Če ga vnesemo v naravno okolje ne pomeni, da skušamo naravo ‘tehnologizirati’, temveč gre le za to, da smo s seboj prinesli razširjene oči, ušesa in um, (čeprav to včasih predstavlja logistični izziv). Ne gre, torej, za poskus vnosa tehnologije v naravo, temveč za vnos nas samih, ki smo kiborgi (kot se je izrazil Andy Clark). V tem smislu to niti ni poskus ‘sprave’ med naravo in tehnologijo, če ne sprejmemo razcepa med nami, naravo in tehnologijo. Tehnologija je (ali bolje, bi lahko bila oz. bi morala biti) podaljšek nas samih, mi pa smo tako ali tako del narave.«

Na PIFcampu bo Niklas s hojo in poslušanjem raziskoval zvočno krajino tabora in njegove okolice ter izbral akustično najbolj zanimive točke, ki jih bo v naslednji fazi zajel z uporabo različnih snemalnih tehnik. Tako bo ustvaril nabor raznolikih zvočnih vzorcev istih točk, ki jih bo nato uporabil pri improviziranem nastopu s kodiranjem v živo.

Niklas želi s prepletanjem terenskih posnetkov in vzorčenja narediti svoj live coding nastop bolj dinamičen, hkrati pa vključiti tudi fizične vidike zvoka v svoje improvizacije. Zvok bo obdelal v odprtokodnem programu Mégra, ki ga je razvil sam – svoje znanje in oder bo z veseljem delil z vsemi, ki bi se mu radi pridružili.

Živa, set orodij za SuperCollider

Kodiranje v živo za vsakogar!

Živa je set orodij za enostavno kodiranje glasbe v živo v okolju SuperCollider. Roger Pibernat nam bo na delavnici predstavil vsa orodja, ki jih potrebujemo za vzpostavitev okolja za kodiranje odlične glasbe v živo – v nekaj minutah! Začeli bomo z namestitvijo, se naučili vzpostaviti okolje in se seznanili s sintakso, Roger pa bo vse skupaj začinil še s triki za bolj tekoče kodiranje v živo. Te bomo preizkusili tudi v praksi, saj se bo delavnica zakjučila z live coding jam sessionom udeležencev.

Za udeležbo ne potrebujete predhodnega znanje kodiranja ali glasbene teorije. S seboj prinesite le prenosni računalnik in slušalke. Kdor zna tipkat, zna tudi kodirat v živo!

Roger Pibernat, aktivni član rastoče barcelonske live coding skupnosti, je na Ljudmilini raziskovalni rezidenci razvil Živo, set orodij za SuperCollider, ki omogoča enostavnejše in hitrejše kodiranje v živo, obenem pa ga približa popolnim začetnikom.

Roger je črpal iz svojih izkušenj s programom SuperCollider in ovir, na katere je naletel pri svojih nastopih (in med opazovanjem nastopov svojih kolegov). Živa je hkrati priročnik za koderje, ki želijo izpopolniti svoje znanje, in odlično orodje za tiste, ki se s prakso live codinga še spoznavajo.

Kiparsko zvočna instalacija Scotta Kildalla

Scott Kildall bo razvijal novo umetniško instalacijo, imenovano »Machine Alps«, ki prikazuje, kaj lahko drevesa, rastline in glive začutijo zaradi človeškega vmešavanja. Z uporabo senzorjev, povezanih z listi rastlin, lubjem dreves in površinami micelija, bo več kiparskih vozlišč poganjalo sintetizatorje nizke ravni na podlagi podatkov v živo in kombiniranjem posnetkov hrupa, ki ga prozvajajo stroji. Piski, šumenje, brenčanje in drugi nenavadni zvoki se bodo zili v novo zvočno pokrajino.