Najavljamo drugo virtualno PIFdelavnico, kjer se lahko pod vodstvom Maggie Kane aka Streetcat.media, in s pomočjo Lovrenca Košenine (Rampa Lab), spoznate z načeli interaktivnega pripovedništva v procesu razvijanja video iger.
O DELAVNICI
Udeleženci delavnice se bodo spoznali z osnovnimi načeli narativnega oblikovanja videoiger. Namen delavnice je preko različnih kreativnih pristopov zaobjeti principe razvijanja video iger in naracije, ki omogoča izdelavo privlačnih zgodb!
1. dan: Narativni pristopi v video igrah Sreda, 5. avgust, ob 17.00
Udeleženci bodo izdelali interaktivno spletno zgodbo/video igro, ki v določenem časovnem okvirju zajame in dokumentira senzorične elemente (predvsem zvok) določenega okolja.
Maggie bo ob koncu delavnice predstavila različne primere video iger in načela pripovednega oblikovanja, udeleženci pa bodo prejeli delovni list, s pomočjo katerega bodo lahko definirali svojo video igro in narativne elemente za realizacijo svoje lastne interaktivne zgodbe.
2. dan: Interaktivne narativne platforme Četrtek, 6. avgust, ob 19.00
Vsak udeleženec na osnovi igričarskih in pripovednih elementov iz svoje skice ustvari preprosto interaktivno igro. V nadaljevanju sledi snemanje zvokov in implementacija zvočnih posnetkov v sistem za izdelavo zgodb na platformi BITSY’s.
Udeleženci nato na dvodnevnem igričarskem jam sessionu, ki se konča v soboto, 8. avgusta opoldne, svojo igro dokončajo. Ves ta čas se lahko za vsa vprašanja in pomoč obrnejo tudi Maggie (hello@streetcat.media). Vsi projekti bodo ob koncu dostopni na platformi PIFcamp Itch.io.
PRIJAVA
Udeležba na delavnici je brezplačna. Število mest je omejeno, zato je obvezna prijava na pifcamp@ljudmila.org.
Po nekaj manjših motnjah v človeški evoluciji od kamene dobe dalje, je končno tu človeku primerna doba, doba rastlin. Rastline so bile vedno pomemben del našega življenja. Pravzaprav obstajamo zaradi rastlin in ne obratno. Vsak atom ogljika v človeškem telesu je nekoč šel skozi rastlinski kloroplast in je bil del rastline. Rastline so bitja, ki vladajo svetu in oblikujejo ter usmerjajo življenja ljudi glede na svoje potrebe. Zakaj torej ne bi sodelovali?
Najenostavnejši način vzpostavitve kontakta z rastlinami je, da jih pojemo in uporabimo v obliki raznih doma narejenih izdelkov. Prek Rastlinskega vozlišča bomo na PIFcampu spoznali užitne divje rastline v okolici, kako jih pripravimo kot hrano in kako iz njih napravimo številne tradicionalne zeliščne produkte (praške, mazila, tinkture in hidrolate).
Tekom PIFcampa bomo objavljali kratke videe z Dariem, zato ostanite na vezi!
Projekt μπA (micropia) vizualnega dvojca BEAM TEAM (Stella Ivšek in Anja Romih) je eksperiment v raziskovanju korelacije svetlobe (video projekcije, produkcija video materiala) in dinamike vodne površine v odnosu zvoka (vplivi zvočnih frekvenc na vodno površino). Pri projektu sodeluje tudi Črt Trkman (zvočno oblikovanje).
Na PIFcampu se bova osredotočali na produkcijo video materiala, ki bazira na posnetkih pridobljenih s pomočjo digitalnega mikroskopa. Posnetke naravnih struktur in organizmov bova modificirali in jih projicirali nazaj na naravne površine. Projekt želiva v obliki simulacije naravnega okolja realizirati tudi v galerijskem prostoru v osmo/zi. Instalacija bi vsebovala mapirano video projekcijo na objekte prinešene iz naravnega okolja in odboj svetlobe na vodno površino, katere strukturo spreminjajo zvočne frekvence moduliranih zvokov narave.
Predstavitev lahko vključuje tudi posnetke procesov in raziskovanj izvedenih v času PIFcampa.
Ambisonics je sferični prostorsko-zvočni format, ki poleg horizontalne ravni vsebuje tudi zvoke nad in pod poslušalcem. Za razliko od drugih formatov njegovi kanali ne nosijo signalov za posamezne zvočnike, temveč reprezentacijo sferičnega zvočnega polja, ki je neodvisno od števila dejanskih zvočnikov. Zaradi tega omogoča ustvarjalcu, da razmišlja o zvezni sferi izvora zvokov in se ne ukvarja s končno reprodukcijo zvoka. Poleg tega omogoča več svobode pri postavitvi in številu zvočnikov za predvajanje, saj lahko signale, ki predstavljajo zvočno polje, dekodiramo v poljuben zvočni sistem.
Format je bil razvit že v 70. letih, zadnje čase pa se njegova popularnost spet dviga. Trije razlogi za to so:
prenehanje veljavnosti patentov, mnoge odprtokodne in lastniške implementacije programske opreme,
uporabnost formata na področju virtualne resničnosti,
razvoj kvalitete procesiranja, snemanja in proizvajanja zvoka počasi dosega svoj limit, zato postaja razvijanje prostornosti zvoka vse bolj zanimivo (HiFidelity < HiSpatiality).
DIY ambisoniča kupola bo matrika 8 zvočnikov postavljenih na kupoli, ki je bila razvita in uporabljena v sklopu PifLaba in preteklih PIFcampov.
Enkodiranje in dekodiranje bo potekalo z uporabo okolij SuperCollider in Reaper DAW. Testiranje bo vključevalo predvajanje, poslušanje ter preizkušanje različnih algoritmov za manipulacijo zvočnega polja in različnih dekoderjev v matriko 8 zvočnikov. Cilj projekta je dokumentirati postavitev, potrebne vire in kakovost cenovno ugodnega sistema za reprodukcijo zvočnega formata ambisonics.
Projekt aqua_forensic 2.0, avtorjev Robertine Šebjanič in Gjina Šutiča, se osredotoča na DIY analizo vode in učinkov nevidnih farmacevtskih onesnaževal v vodi.
Projektaqua_forensicobravnava očem nevidno, a vseprisotno onesnaževanje svetovnih voda z nevidnimi kemičnimi onesnaževalci (težke kovine, olja, antibiotiki, ostanki fitofarmacevtskih sredstev), ostanki industrijske proizvodnje in človeške potrošnje. Projekt odpira razpravo o človeški empatiji do (pod)vodnih habitatov, odpira vprašanja o t.i. aquaformingu v obdobju Antropocena in o človeškem odtisu na vodah; predvsem pa postavlja ključno vprašanje – kako oceani čutijo naše delovanje?
Na PIFcampu bosta Robertina Šebjanič in Miha Godec izvedla protodelavnico aqua_forensic ter pripravila odprtokodni priročnik. Udeleženci delavnice se bodo preko hibridnega pristopa, ki združuje znanost, znanost in citizen science, seznanili s problematiko sodobnih nevidnih onesnaževal vode.
Miha Godec bo tekom tabora aktiven tudi na svojem raziskovalnem projektu Palingeneza 2.0, ki predstavlja enega od načinov čiščenja onesnaženesti voda, perečega problema številnih predelov sveta.
Projekt aqua_forensic (2018) je nastal v produkciji Ars Electronice, v sklopu rezidence EMAP/EMARE, in ob podpori Zavoda Projekt Atol , UR Instituta (HR), Zavoda Sektor (SI), Čistoće Dubrovnik (HR), Mestne občine Ljubljana, Ministrstva za kulturo RS in Ministrstva za kulturo RH ter programa Evropske unije Ustvarjalna Evropa.
Fotogrametrija je tehnologija pridobivanja kvantitativnih podatkov o fizičnih objektih, organizmih in njihovem okolju iz fotografskih posnetkov. Opazovanje spreminjanja pokrajin s pomočjo satelitskega slikanja ali spremljanje odzivanja ekosistema preko stacionarnih kamer je široko uporabljena tehnika. Kljub temu pa neposredna časovno rešena (time-resolved) fotografija v okviru raziskovanja tal doslej še ni bila natančno raziskana.
V te namene je pogosta uporaba (včasih predelanih) optičnih bralnikov za ustvarjanje time-lapse videoposnetkov rasti korenin, kompostiranja, vedenja žuželk itd., ki ustvarja visoko estetske posnetke. Uporaba skenerjev namesto kamer ima veliko prednosti: optične bralnike je z nekaj hidroizolacije mogoče dobesedno zakopati v poljuben material, ki ga želite opazovati, objekte/organizme osvetljujejo razmeroma kratek čas in snemajo slike z visoko ločljivostjo. Ker imajo določen fokus in stabilno razdaljo do objekta se v procesu opazovanja eliminira tudi mnogo pogostih virov napak.
Na PIFcampu bo Julian Chollet eksperimentiral s časovno rešeno DIY-fotogrametrijo ter z njeno uporabo raziskoval strukturo tal in kopičenje humusa. Tehnike in rezultati raziskovalnega procesa bodo dokumentirani in dani v skupno rabo.
HUMUS sapiens je odprta platforma za raziskovanje in preučevanje prsti, ki v ekologijo tal vnaša DIY in DIWO pristope ter odprt “hekerski duh”, tekom praktičnih raziskav pa spodbuja kritične družbene izzive in razmislek o aktualnih znanstvenih diskurzih. Izhaja iz mrež mikroBIOMIK, Hackteria in Gasthaus.
po tehtnem premisleku smo se odločili, da vseeno izvedemo letošnjo edicijo PIFcampa, četudi v drugačni različici kot smo je vajeni. Scenarijev, podscenarijev in alternativnih zaključkov za letošnjo izvedbo je več, jasno pa je, da dokler se virus ne umiri, karantena ne sprosti in ukrepi v Sloveniji in po svetu ne zrahljajo, dogodka, kot ga poznamo, ne moremo izvesti. Varnost in zdravje udeležencev ter ekipe sta vedno na prvem mestu, zato vas prosim za potrpežljivost in razumevanje v naslednjih nekaj tednih, ko bodo možnosti za izvedbo bolj jasne.
Prijav za letošnjo udeležbo zaradi varnostnih razlogov žal ne bomo sprejemali, zagotavljamo pa, da bomo v skladu s PIFcamp načeli poskušali ohraniti pestrost in multidisciplinarnost projektov, znanja in ustvarjalnih pristopov, četudi virtualno. Vse letošnje vsebine in vozlišča bomo sproti beležili tudi na blogu, velik del vsebin pa bo dostopen v virtualni obliki.
Upamo, da bo letošnja izvedba le enkratni eksperiment in da se v standardni obliki spet vidimo naslednje leto. Nenazadnje je čar PIFcampa tudi edinstvenost vsake izvedbe posebej. Za vsa vprašanja in predloge smo dosegljivi na pifcamp@ljudmila.org.
Ostanitev zdravi in hekajte varno, VašaPIFcamp ekipa
PIFcamp
se počasi bliža koncu, pred nami je že tradicionalna Odprta sobota, na kateri se
lahko spoznate z letošnjimi udeleženci tabora in preverite, kaj smo tekom tedna
počeli. Kot vsako leto s programom začnemo ob 13. uri, razne aktivnosti pa bodo
potekale preko celega dneva in se nadaljevale vse do poznega večera.
Scott Kildall – zvočna instalacija
Na desetih različnih točk v okolici tabora bodo umeščene zvočne intervencije ameriškega konceptualnega in multimedijskega umetnika.
Staša Guček – prezentacija zvočil
Slovenska glasbenica, ki je izdelala tri analogna zvočila,
taktilne teremine za slepe in slabovidne, katerih osnova so risbe ogroženih
metuljev Slovenije, pripravlja »slepo« demonstracijo zvočil.
Klemens Kohlweis – zvočna instalacija
Avstrijski
umetnik bo v okolici PIFcampa namestil majhne, neodvisne FM radijske oddajnike,
ki bodo v zgolj nekaj metrskem dosegu prenašali zvoke enostavnih elektronskih
vezij.
Grški transdisciplinarni umetnik, ki deluje na preseku umetnosti, znanosti in tehnologije, bo v
gozdu ob taboru postavil zvočno instalacijo opremljeno z terenskimi posnetki,
ki so nastali na kampu.
Magdalena Ågren – kolaborativni zvočni perfomans
Švedska
glasbenica, ki je skupaj z ustvarjalko elektronskih tekstilij Miko Satomi, razvila
e-tekstilni vmesnik, majico preko katere lahko glasbenica z gibi kontrolira
svoje analogne sintetizatorje zvoka in druge zvočne efekte, bo v živem nastopu
demonstrirala rabo kostuma.
Januš Aleš Luznar (Yanoosh) – intermedijski performans
Svoj
intermedijski performans Ictuscordis, katerega glavni subjekt je avtorjevo srce
oziroma srčni utrip, nam bo v večernih urah predstavil slovenski glasbenik in
performer.
Václav Peloušek – karatek nastop
Češki glasbenik in izumitelj sintesajzerjev pripravlja kratko
demonstracijo MIDI mikrokontrolerja, ki, povezan z mikrofonom, upravlja z njegovim
vokalom. Razvil ga je za potrebe svojega najnovejšega glasbenega projekta Toyota
Vangelis, za katerega sta v Soči nastali tudi novi kompoziciji, ki jim bomo
lahko prisluhnili.
Kaja Kisilak, Lea Bradašević in Mitja Cerkvenik – avdio-video performans
Domači vizualni umetnici bosta z vizualizacijami pospremili glasbo
elektronskega glasbenika Mitje Cerkvenika.
Helene Thuemmel – umetniška instalacija
Na
ogled bo postavljena instalacija krhkih odlitkov nemške umetnice, k v obliki
plastičnih skodelic kar vabijo k dotikanju. Njeno minljivo umetniško del je sicer
treba brati kot kritiko potrošniškega sveta, sveta stvari in predmetov, ki jim
ni namenjena dolgotrajnost.
Urška Savić – Arhiv
Domača vizualna
umetnica bo na ogled postavila digitaliziran analogni arhiv svojih fotografij,
ki se jih bo dalo tudi natisniti in sicer v mini foto fanzin. Na taboru je sicer
del fotografij ročno uredila in opremila s kategorijami, preostanku pa je
kategorije določila nevronska mreža naučena od ročno označenih fotografij.
Julian Chollet – Open soil research
Nemški nomadski
biolog bo na ogled in uporabo postavil svoj mobilni laboratorij za preučevanje
prsti. Raziskave prsti potekajo v okviru odpre platforme za raziskovanje in
preučevanje prsti HUMUS sapiens, ki v ekologijo tal vnaša DIY in DIWO pristope
ter odprt »hekerski duh«.
Na
travniku ob taboru, pod kupolo za porazdeljeno zaznavanje domačega računalniškega
programerja in umetnika Luke Freliha, bomo 3D skenirali ljudi in večje objekte.
Obeta se nam PIFnik, v okviru katerega bomo lahko preizkusili kruh in razne
fermentirane jedi, ki so pod okriljem Ahaca Medena in ekipe sodelavcev nastajali
v okviru tokratnega tabora. Delali bomo tudi divje namaze in degustirali osvežilne
pijače.
Naš
strokovnjak za divje rastline Dario Cortese pripravlja Divji sprehod ob Soči. Ob
reki bo možno preizkusiti mobilno modularno pohištvo grške arhitektke Olivie Kotsifa.
Tam se bomo lahko denimo počili ali pa se družili ob namizni igri Američank Grace
Wong in Jennifer Katanyovtamant, ki igralce skušata na igriv način spodbuditi k
preizkušanju novih okusov in k pogovoru o hrani. Seveda pa seveda nikakor to ni
vse česar se bodo lotili letošnji piflarji. Se vidmo!
Skladatelj in glasbenik John Richards (Dirty Electronics) je v Trento prinesel svoj DIY tekstovni-noise sintič, v katerega želi vključiti razna besedila in polemike, ki se odvijajo na letošnjem PIFcampu. Te bo predvajal na LCD zaslonu, vdelanem v njegovo umetniško vezje. Udeležencem tokratnega tabora je na razpolago dal svoje znanje iz osnov elektronike, oblikovanja elektronskih vezij in grajenja analognih in digitalnih zvočil. Nastale so različice instrumenta, poimenovanega Bad of Nails, za izdelavo katerega so delavničarji uporabili materiale, ki so jih našli v oklici tabora – opeke, les, kamne in podobno. Skupaj s Stašem Vrenkom in Klemensem Kohlweisom pa je razvil še radikalni čip, za izdelavo katerega so, kot pravi, uporabili minimalna sredstva.
Pifovski povratnik Václav Peloušek, ki v okviru Bastl Instruments razvija in izdeluje sintetizatorje zvoka in se pogosto loteva izdelave različnih orodij, ki mu pomagajo pri ustvarjanju avtorske glasbe, je svoj čas na taboru posvetil razvoju MIDI mikrokontrolerja, ki, povezan z mikrofonom, upravlja z njegovim vokalom. Razvil ga je za potrebe svojega najnovejšega glasbenega projekta Toyota Vangelis, za katerega v Soči nastajajo tudi nove kompozicije.
Še ena redna obiskovalka tabora, Staša Guček, je tu nadaljevala svoj lanski projekt MOTHeremin. Izdelala je kar tri analogna zvočila, taktilne teremine za slepe in slabovidne, katerih osnova so risbe ogroženih metuljev Slovenije. Domači interdisciplinarni umetnik in programer Tadej Droljc je tu razvil dva dela svoje najnovejše avdio-vizualne kompozicije. Za projekt, ki ga bomo v Ljubljani lahko ujeli decembra, je naredil vezje, s katerim lahko preko arduina upravljamo naprave z višjimi napetostmi, razvil pa je tudi konverter, ki pretvarja med avdio in laserskimi ILDA signali.
Svoj intermedijski performans Ictuscordis, katerega glavni subjekt je avtorjevo srce oziroma srčni utrip, je v dolini reke Soče želel nadgraditi glasbenik in performer Januš Aleš Luznar (Yanoosh). Skušal je narediti senzor za zaznavanje srčnega utripa plesalca, ki ga želi v prihodnje vključiti v nastop in na ta način nadgraditi vizualni element performansa. Vendar pravi, da mu čas ne bo dovolil dokončati projekt. katerega prva različica je bila lani razvita prav s pomočjo PIFa.
Elektronski glasbenik Mitja Cerkvenik je na taboru razvil midi kontroler z avtomatizacijo za prostorski večkanalni avdio performans. Nadaljevanja preteklih vizualnih raziskovanj svetlobe in sence na premikajočo se tekstilno površino pa sta se lotili oblikovalka Kaja Kisilak in arhitektka Lea Bradašević. Njune analogne vizualije, ki so bile v preteklosti denimo del koncertnega nastopa skupine Loudspeaker Alliance in sta jih upravljali z rokami, sta nadgradili tako, da delo raztezanja in premikanja tkanine prevzemajo električni motorji, ki ustvarjajo moire optične efekte. Tudi sicer na taboru nastajajo še mnogi zanimivi glasbeno-vizualni eksperimenti – projekti, ki so tako ali drugače vezani na glasbo.
Vsakoletne raziskovalne pohode v okolici tabora, na katere se podajamo v družbi našega strokovnjaka za divjo prehrano Daria Corteseja, s katerim spoznavamo razne divje rastline, smo letos še nadgradili. Skušamo namreč sistematizirano označiti rastišča okoliških užitnih divjih rastlin. Prav na poti v zapuščeno vas Lemovje, ki se nahaja na vzpetini nad taborom, s katere se odpirajo idilični pogledi, so tako že potekali prvi poskusi mapiranja.
Ker si prizadevamo vzpostaviti smernice za celostni pristop k razumevanju našega odnosa do hrane, ki je že ves čas pomemben del tabora, ne preseneča, da tudi letos potekajo eksperimenti s fermentacijo in peko kruha. Hrana pa je na igriv način središčna točka namizne igre v nastajanju. Udeleženki tabora Grace Wong in Jennifer Katanyovtamant skušata preko igre njene igralce spodbuditi k preizkušanju novih okusov (natto, durian, kimchi…) in predvsem k pogovoru o hrani.
S postavitvijo raznih odzivnih senzorjev in kreativne elektronike na različne točke v okolici tabora na povsem svojstven način komunicira Scott Kildall, ameriški konceptualni in multimedijski umetnik, katerega umetniško raziskovanje se sicer kritično loteva področja virtualnih svetov, spletne umetnosti in spekulativnih tehnologij. S terenskimi posnetki, ki jih snema v okolici tabora, je z dobro mero humorja opremil nekatere rastline v neposredni bližini dogajanja.
O možnih postavitvah zunanjega modularnega mobilnega pohištva, ki bi udeležencem omogočalo delo, počitek ali druge oblike preživljanja časa še bližje naravi, razmišlja skupina, zbrana okoli grške arhitektke Olivie Kotsife, ki jo zanima sooblikovanje in so-izdelava delovnih in izobraževalnih okolij prihodnosti. Olivia je z navdušeno druščino že poiskala nekatere možne lokacije za njihovo vzpostavitev.
Nemški nomadski znanstvenik z ozadjem v molekularni biologiji Julian Chollet je roke zakopal v zemljo. Tabor je namreč obiskal z željo preučevanja in raziskovanja prsti, kar tudi sicer počne v okviru odprte raziskovalne platforme HUMUS sapiens. Že prvi vzorci, pregledani pod mikroskopom, so nakazali, da je zemlja okoli tabora živa in polna mikroorganizmov, ki pomagajo denimo pri biorazgradnji.
Kljub temu da večina dela na svojih projektih, je veliko sodelovanja in izmenjave idej. Sproščeno vzdušje in odprtost udeležencev omogoča tako kreativno izmenjavo, preverjanje idej, kot tudi reševanje povsem praktičnih in abstraktnih problemov.
