PIFcamp 2018 – kroženje

Smo sredi delikatnega naravnega ekosistema, v katerem se še toliko bolj zavedamo, da živimo v času, ko hiperprodukcija postaja vse bolj občutna. S tem se izrisuje in krepi miselnost, da naravi ne smemo le jemati, temveč se moramo premišljeno vključiti v naravni sistem, v katerem vse kroži.

PIFcamp tudi letos poteka v duhu naredi sam in naredi z drugimi, pri čemer ne krožijo samo ideje, temveč se izmenjujejo tudi izkušnje. Povezovanje in sodelovanje je sicer nekaj, kar gre piflarjem dobro od rok. Ravno roke in naša zmožnost ustvarjanja so v središču letošnjega projekta Hanne Perner-Wilson, performativnega procesa z naslovom Sense yourself making, v okviru katerega namerava z udeleženci na delavnici ozvočiti postopke in procese, ki potekajo med ustvarjanjem z njimi.

V kratki predstavitvi projekta je spregovorila o zavedanju sebe in drugih v našem okolju, o zavedanju procesov, ki v njem potekajo, pa tudi o pomenu preudarnega ravnanja z materiali in okoljem. Med tiste, ki se ji bodo pridružili, je razdelila še nabiralniške predpasnike s praktičnimi, velikimi žepi, v katerih bodo lažje hranili in zbirali potencialne materiale iz našega okolja, primerne za uporabo v okviru projekta.

Podali smo se tudi na prvi divji sprehod z našim poznavalcem neukročenega rastja Dariom Cortesejem, ob tem pa ugotavljali, da je bilo tokrat prvič v zgodovini tabora (pre)več travniških površin pokošenih. Kljub temu smo nabrali nekaj cvetov rmana ter divjega korenja, pa tudi divji pehtran. Rastline bodo končale v nekaterih eksperimentih s fermentacijo (kimči, kefir…), ki se jih letos lotevata Kristijan Tkalec in Ahac Meden.

Letošnji dežurni električar Bernhard Rasinger, ki nas je lani navduševal predvsem z oscilatorji in laserskimi šovi, se je zaenkrat lotil eksperimenta z algami, katerih rast spodbuja tvorjenje kisika. Ker gre za grob, a vendarle kontroliran eksperiment, jih je dal v dve plastenki, ter eno opremil z rdečimi in modrimi ledicami, s čimer računa na pospešeno fotosintezo, saj naj bi jo rastline opravljale tudi s pomočjo rdeče in modre svetlobe.

Ko je vročina dneva že nekoliko popustila, smo se lotili še sestavljanja 3D kupole Luke Freliha za skeniranje velikih objektov. Za zdaj smo postavili le njeno ogrodje, jutri pa jo bomo opremili s kamerami. Drugi PIFvečer se je zaključili z glasbeno improvizacijo.

PIFcamp 2018 – začeli smo!

Četrta edicija mednarodnega hekerskega tabora PIFcamp, ki tudi letos poteka v vasi Soča v osrčju Triglavskega narodnega parka, je znova pritegnila okoli šestdeset kreativcev, ljubiteljev narave, tehnologije, umetnosti, znanosti in prosto-dostopnega znanja, ki so se na lokacijo zgrnili iz raznih koncev sveta.

Številni med nami se na tabor vračamo, e manjka pa niti novih obrazov. Neobvezno druženje, pogovori o tem, kaj smo počeli v preteklem letu, pa tudi obvezen skok v vodo in spoznavanje z okolico so bili tako prvi dan tabora v ospredju.

Seznanili smo se tudi z letošnjimi projekti in aktivnostmi, ki obljubljajo, da bodo še bolj v stiku z našo piflarsko naravo. Ne le da se na tabor z novim delom vrača mednarodno prepoznavna avstrijska multimedijska ustvarjalka, pedagoginja ter raziskovalka nosljivih tehnologij in e-tekstilij Hannah Perner-Wilson, nam dobro znana polovica kolektiva KOKABANT, temveč tudi vodilni češki ustvarjalec s področja naredi-sam elektronike in izjemno popularnih modularnih sintetizatorjev zvoka – Vaclav Peloušek (BASTL Instruments).

PIFovski mednarodni družini se je med drugimi pridružil Dmitry Morozov (vtol), moskovski novomedijski umetnik, glasbenik, zvočni inženir in oblikovalec zvočnih sistemov. Z nami sta tudi domači novomedijski umetnik Boštjan Čadež- Fšk, ki napoveduje, da se bo v prihajajočem tednu lotil izdelave cenovno dostopnega vmesnika za uporabo v svojih video performansih ter elektronski glasbeni producent Yanoosh (Januš Aleš Luznar), ki se bo posvetil raziskovanju interakcije človeškega srca s srcu lastnimi zvoki ter različnimi podobami.

Tudi letos bo za prevetritev kulinaričnih in prehrambenih navad obiskovalcev poskrbel naš poznavalec divje hrane Dario Cortese. Pa naj danes izpostavimo samo drobec dogajanja, ki ga obeta igrivi teden v naravi, ki je še pred nami.

Simfonija srca (by Yanoosh)

Simfonija srca je projekt, ki se posveča raziskovanju interakcije človeškega srca z lastnim zvokom in različnimi podobami oz. njihovem vplivu na možganske valove in kardiovaskularni sistem.

Gre za projekt, pri katerem postavljam svoje srce v vlogo instrumenta, ki ga bom večkanalno vzorčil. S tem bom z raznimi modulacijami v živo ustvarjal avdio-vizualni nastop. Poleg tega bom uporabil tudi z arduinom povezan senzor utripa, ki bo sprožal vizualni del in določal tempo samplerja ter efektov oz. kompozicije.

Prostor futurizacije – izdelava prototipa

Prostor futurizacije je projekt Anne Sircova.

Ta potopitvena interaktivna instalacije je zamišljena kot ustvarjalni prostor, v katerem bo oseba fizično začutila kakšne vrste podob in asociacij prikliče beseda “futurizacija”. Arhitekturna konstrukcija, ki bo vplivala na človeško telo in čute, bo omogočila fizično občutenje nasprotij vgrajenih v sedanji čas in negotovosti, ki jih nosi prihodnost.

V času PIFcampa se nameravam osredotočiti na izdelavo prototipa in preizkus nekaterih elementov za končno instalacijo. Rada bi raziskala kako ustvariti interaktivni emocionalni prostor z uporabo vizualij, zvokov (in morda celo vonjav), da bo del instalacije poudaril določeno emocijo, drugi del pa povsem drugačne občutke.

Radikalno poslušanje (z J. M. Escalante)

Juan Manuel Escalante bo raziskoval preseke med terenskimi posnetki, mapiranjem, grafičnim prikazom in uporabo zvokov s pomočjo modularnih sintetizatorjev.

“Moj načrt je posneti raznotere zvoke na razičnih lokacijah in jih zmapirati v moji beležnici. Na podlagi teh zvokov bo oblikovan grafični prikaz, ki se ga bo dalo uporabljati kot orodje za prikaz zvokov v času. Zvoke bo mogoče predelati s pomočjo sintetizatorja (bodisi na campu ali pa doma), bodisi z OP-1 ali eurorack modularcem.

Rezultat bo (mogoče) deliti na spletnem interaktivnem zemljevidu, ki deluje v brskalniku. Nekaj podobnega projektu “Radical Listening” exploration.”

Wi-Fi pesniki in Hotspot ninje

Dmitry Morozov ::vtol:: bo svoj udeležbo na PIFcampu usmeril v različne uporabe mikročipa ESP8266, poceni Wi-Fi vmesnika s polnimi TCP/IP in mikro-kontrolnimi zmogljivostmi. Projekt bo potekal v treh fazah, od enostavne do najbolj zahtevne.


Prva faza
projekta se bo osredotočala na idelavo pesniških hot-spotov, avtonomnih naprav, ki distribuira Wi-Fi, brezžično omrežje, vidno vsakemu računalniku ali pametnemu telefonu. Naprava vsakih 10 sekund spremeni ime omrežja, tako da te izpisujejo posamezne vrstice pesmi slavnih poetov.

 

Cilj druge faze je ustvariti noro Wi-Fi napravo za spam SSID-jev. Nekaj podobnega tej.

 

V tretji fazi projekta bomo izdelovali napravo, s katero lahko ustvariš lastno omrežje, lasten chat … pravzaprav svoj lasten internet. Hot Ninja je multifunkcionalna mrežna naprava za avtonomno mestno rabo. Njen glavni namen je komunikacija in propagada prek Wi-Fi standarda, kot nekakšen hektivistični odgovor na svetovne oblasti, ki si v raznoterih državah skušajo pokoriti internet. Preizkušanje naprave v gorah bi moralo biti kar zanimivo.

Bi sodelovali v Skrivnostnem IC izzivu?

Kaj bo na letošnjem PIFcampu počel Michael Page?

 

 

“Na PIFcampu bom v glavnem pomagal pri DIY elektronskih projektih. Sem kreativni tehnolog, umetnik, izobraževalec in k mizi prinašan znanja kot so: oblikovanje enostavnih vezij, CMOS trike, jedkanje PCBjev, napredno in umazano hekanje elektronike, elektro-mehanične rešitve. In globoke misli ter sassy plesne gibe.
Trenutno se ukvarjam z razvojem CMOS grooveboxa, kar bom nadaljeval tudi na PIFcampu. Če bo čas, bom vodil SKRIVNOSTNIIZZIV!!!”

Eolski artefakti

Aeolian Artefacts / Eolski artefakti, projekt udeleženca Juana Duarteja, sestoji iz zvočnih naprav, ki omogočajo izkušnjo obogatenega poslušanja vetra. Projekt se osredotoča na subtilne spremembe v zunanjem okolju – na veter občutljivi sistemi/senzorji beležijo smer in hitrost vetra, dobljeni podatki pa se uporabljajo kot iztočnice za tvorjenje generativnih zvočnih krajin.

 

 

Več o projektu najdete pa na povezavi.

Divja hrana ali kako shekati vsakdanjo prehrambeno oskrbo

Naš redni gost in strokovnjak za divje užitne rastline Dario Cortese bo znova prevetril naše prehranjevalne navade ter obogatil okuse letošnjega PIFcampa!
Večina divjih rastlin, ki rastejo po vsem svetu, je užitnih. Nekatere niso. Dobro je poznati obe vrsti.
Naša oskrba s hrano se je pred približno 10.000 leti začela drastično spreminjati, začenši s prihodom sestavin iz Bližnjega vzhoda, da velikih sprememb po tako imenovani industrijski revoluciji sploh ne omenjamo – še posebej pa sredi 20. stoletja – zato danes uživamo hrano, ki raste na policah v trgovinah, včasih tudi na domačem vrtu. Toda divja živila so še vedno okrog nas, veliko jih je. Lahko jih je pripravite na različne načine, v kombinaciji z gojeno hrano, za katero ne bi smeli porabiti preveč denarja, npr. stročnice, nekaj zrn, korenovke, krompir itd. Tudi maščobe so potrebne. Pa ščepec soli.
Na PIFcampu bomo poskušali ugotoviti, kakšen bi bil letni strošek obrokov hrane, kombinirane na zgoraj navedeni način. Toda denar v resnici ne šteje; kar je resnično pomembno sta izkušnja in spoznanje, da niste odvisni od industrijske preskrbe s hrano. Da energijskih učinkov divje hrane sploh ne omenjamo.
Materiali in orodja: užitne divje rastline so okoli nas, orodja smo mi. Lonci in ponve pa so vedno v kuhinji.

Svetlobnarava

Svetlobnarava je projekt, ki sta ga zasnovala udeleženca PIFcampovega hackatona Tamara Mihalič in Jure Vidmar. V naravnem okolju želita ustvariti prostor, kjer prisotnost in aktivnost udeležencev obudi magične skrivnosti soških gozdov. Žal še nista odkrila svojih nadnaravnih sposobnosti, zato bosta magijo v gozdu pričarala s tehnološkimi posegi, kot je integracija luči in senzorjev v naravno okolje. Na gozdni jasi bosta postavila omrežje svetil (svetlobnih rastlin, robo-kresničk ipd.), ki bodo oživele le ob interakciji z udeleženci.

Ena izmed interaktivnih točk bo Wi-Fi drevo, totem, ki sprosti svojo magijo le ob dovoljšnjem številu nanj povezanih ljudi. Druga je pepelnik, v katerem žareči ogorki pošiljajo svetlobne impulze v travnik. Tretja je gugalnica ali viseča mreža, ki z nihanjem ustvari valovanje in prebudi življenje v spečem gozdu. Idej imata veliko, a predvsem si želita ustvarjanja, povezovanja in interdisciplinarnega sodelovanja z ostalimi udeleženci PIFcampa. Hekajmo skupaj! :)