Dirty Electronics: Solder & Synonyms

Pridružite se projektu Johna Richardsa aka Dirty Electronics na eklektičnem potovanju, ki združuje sestavljanje DIY vezij in pisanje besedil!

Ideja projekta Solder & Synonyms inspiracijo črpa iz slikovite okolice doline Soče in jo združuje z sestavljanjem vezij, circuit bendingom, pisanjem besedil in kritičnim mišljenjem. Udeleženci bodo tekom tedna razvijali besedila, npr. zgodbe, poezijo, manifeste, sheme in abstraktne izraze – in zgradili umetelno vezje, kjer se besedilo shranjuje na mikroprocesorju in predvaja na LCD-ju, samo besedilo pa je osnova za digitalno wave-table sintezo zvoka. Pisanje besedil ponuja protiutež osredotočenemu spajkanju v zaprtih prostorih in posledični stalni priključenosti na električno omrežje. Dovolite si navdih črpati iz naravnega okolja!

Leta 2017 sem bil prvič povabljen v Slovenijo, kjer sem imel delavnico, ki je združila moje zanimanje za DIY vezja, elektroniko in pisanje. Delavnica se je po naključju dogajala v rojstnem kraju slavnega slovenskega pesnika Valentina Vodnika. Vezje je bilo takrat še prototip, zgrajeno okoli ožičenega obešalnika za oblačila, z LCD zaslonom, uporabljenim za pomikanje besedila, ki so ga napisali udeleženci. Tema delavnica je združila moje zanimanje za pisanje glasbe in besedil ter semiotiko strojev, te interese pa sem želel z ustvarjanjem edinstvenega objekta še bolj povezati. Po delavnici sem nadaljeval z raziskovanjem alternativnih oblik izdajanja publikacij: od fanzinov in knjižic, do besedil, shranjenih na mikročipih, riso tiska, DIY tiskalnikov in ostalih, netipičnih tiskarskih formatov. Večkrat sem izjavil, da bo moja naslednja publikacija zavzela obliko enega od mojih sintov. S projektom Solder & Synonyms želim doseči ravno to. Umetelno vezje, zasnovano posebej za PIFcamp, bo postalo ne samo tabula rasa za mojo naslednjo publikacijo, ampak tudi za udeležence PIFcampa.

MOTHeremin 2.0 – Analogno elektronsko zvočilo za slepe in slabovidne

Ni naključje, da se prvi izmed letošnjih PIFcamp projektov MOTHeremin 2.0 ujema z grafično podobo letošnjega PIFcampa! MOTHeremin 2.0 je analogno elektronsko zvočilo za slepe in slabovidne za spoznavanje ogroženih metuljev Slovenije, avtorice Staše Guček.

MOTHeremin, analogno elektronsko zvočilo, je nastalo v smaragdni reke dolini Soče med PIFcampom leta 2018, obkroženo z gozdovi, gorami in nočnimi metulji – veščami.

Elektronsko vezje MOTHeremina, ki je oblikovano kot telo nočnega metulja, temelji na prvem elektronskem inštrumentu thereminu. Izumil ga je ruski fizik Leon Sergejevič Theremin leta 1920. Zvočilo lahko igramo brez dotika in s spreminjanjem razdalje rok od dveh elektrod oz. anten ali z drsenjem prstov po bakrenih linijah.

Z željo ozaveščati o hitrem upadanju števila insektov (t. i. “fenomen vetrobranskega stekla” – 2,5 % upad števila žuželk letno v zadnjih 25-30 letih, še posebej metuljev, vešč in čebel) bo Staša Guček oblikovala in nadgradila MOTHeremin z elektronskimi vezji v obliki najbolj ogroženih metuljev Slovenije. Zjedkana vezja na bakrenih ploščah ustvarijo relief, zato bo analogno elektronsko zvočilo postalo zvočno in učno orodje za slepe in slabovidne. S premikanjem in drsenjem prstov po bakrenih linijah in vzorcih bodo uporabniki lahko spoznavali metulje ne samo z dotikom, ampak bodo pri tem tudi spreminjali zvok. Poleg tega bodo lahko spoznali osnove električnega toka in elektronskih komponent, ki sestavljajo vezje.

Nenazadnje vam bo Staša predstavila razna čudovita in čudna znanstvena dejstva, mitologijo, zapiske iz knjig, zvočne krajine in druge zgodbe o pisanih letečih bitjih.

PIFcamp že petič v Soči!

Znan je datum pete edicije hekerskega tabora PIFcamp, ki bo na tradicionalni lokaciji potekal med 4. in 10. avgustom 2019. Rezerviratje datum vaših sanjskih počitnic, poziv za udeležbo bo objavljen kmalu!

PIFcamp je del projekta Feral Labs Network, ki je sofinanciran s strani programa Evropske unije Ustvarjalna Evropa.

PIFcamp 2018 – zvok in slika

Projekti, ki so si jih zamislili obiskovalci letošnjega tabora, počasi prihajajo v sklepno fazo. V Library of Missing Parts and Inclusive Circuits gradimo zbirko manjkajočih grafičnih reprezentacij, ki na duhovit način ilustrirajo naš odnos s tehnologijo. Za lažje zaznavanje lastnih in umetniških postopkov in procesov smo se skupaj s Hannah Perner-Wilson in Vaclavom Pelouškom lotili izdelave raznih tekstilnih senzorjev, ki bodo v navezi z modularnimi sintetizatorji sonificirali delo naših rok.

Neposrednemu okolju lahko prisluškujemo s pomočjo parabolnih mikrofonov Avstrijca Klemensa Kohlweisa, ki s temi usmerjenimi mikrofoni lahko že od daleč izolira in ojača posamične zvoke iz okolja. V svojem projektu Aeolian Artefact se je na zvok vetra osredotočil Mehičan Juan Duarte. Z mikrofonoma, ki delujeta kot nekakšna stetoskopa in ju je izdelal na taboru, pa se bitju svojega srca približuje elektronski glasbeni producent Januš Aleš Luznar (Yanoosh, Ohm Fat).

Na presečišču zvoka in slike sta projekt angleškega avdiovizualnega umetnika Connorja Haynesa in tisti, ki ga razvija nomad Juan Manuel Escalante. Na podlagi tukaj zajetih terenskih posnetkov si je slednji zamislil album ter zanj osnoval tudi izčiščeno likovno podobo, s katero nam izdaja lokacije, na katerih so bili posnetki zajeti. Poleg izdaje albuma zato načrtuje še fanzin.

Izdelave svojega glasbenega inštrumenta se je lotila domača vizualna umetnica Tisa Neža Herlec, ki je risalno tablo ozvočila s kontaktnimi mikrofoni. Z zvokom je povezana tudi interaktivna zvočna instalacija Avstrijke Ine Thomann, ki ustvarja pod imenom Lino Leum. Njen projekt Sonance garden omogoča manipulacijo zvoka s spreminjanjem svetlobe, vlage in toplote.

Razumeti skušamo tudi čas. O psihologiji časa tako razmišlja ruska psihologinja Anna Sircova. Fortune Telling Machine, pa je projekt ,v okviru katerega Avstrijec Jakob Scheithe iz urina odčitava koncentracije hormonov in tako skuša detektirati prihodnost.

Odprta sobota 2018!

PIFcamp se počasi bliža koncu, pred nami pa je veliki finale – tradicionalna Odprta sobota, na kateri se lahko spoznate z letošnjimi udeleženci in preverite kaj smo tekom tedna počeli. S programom začnemo ob 13. uri, aktivnosti pa bodo potekale do poznega večera. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno, možnosti za prenočevanje pa lahko preverite v okoliških kampih in apartmajih. Se vidimo!

Program:

Urška Alič (SI) – ročni sitotisk PIFmajic

Luka Frelih (SI) Kupola za porazdeljeno zaznavanje – 3D skeniranje velikih objektov

Lynne Bruning (USA) The Wandering Cafe – jutranji klepet v pop-up kavarni ob Soči

Hanna Perner-Wilson (AT) Sense Yourself Making – performans & tattoo session

Václav Peloušek (CZ) – skating session z vložkom za čevlje, ki se preko brezžične povezave lahko poveže z drugimi napravami

Bernhard Rasinger (AT) – laserski šov na steni šole

Dmitry Morozov ::vtol:: (RU) Hot Ninja – performativna akcija, komunikacija prek Wi-Fi standarda, kot nekakšen hektivistični odgovor na svetovne oblasti, ki si v raznoterih državah skušajo pokoriti internet

İpek Burçak & Eren İleri (TR) Secure Shell – multimedijska instalacija ob taboru, ki bo uporabniku ponudila ne le zatočišče, temveč tudi možnost samotnega razmisleka

Jakob Scheithe (AT) Fortune Telling Machine – določanje koncentracije hormonov v urinu

Juan Manuel Escalante (MEX/USA) Sounds of Soča – poslušalnica albuma nastalega na podlagi terenskih posnetkov okoli tabora

Juan Duarte (MEX) Aeolian Artefacts –  zvočna instalacija na mostu preko Soče

Kleemar (SI) – live act

Inna Thomann (AT) Lino Leum: Sonance garden – interaktivna zvočna instalacija

Klemens Kohlweis (AT) – predstavitev paraboličnih mikrofonov za usmerjeno prisluškovanje okolju

Anna Lerchbaumer (AT) – zvočna instalacija

Connor Haynes (UK) ­– AV instalacija

Lavoslava Benčič (SI) – Projekt Audible Healing Pressure Points
+ uvodna delavnica izdelovanja nosljivih vezij

Maggie Kane (USA) – predstavitev prototipa pametnega plašča (MIDI kontroler)

Sanja Hrvaćanin & Eva Pondrk (SI) – predstavitev prototipa pametne kolesarske jakne s smernimi kazalci za boljšo vidnost v prometu

Anna Sircova (DK) – predavanje Psyhology of time & postavitev instalacije Prostor futurizacije

Danilo Ivanuša Knedl (SI) kuharska delavnica za otroke izdelave ajdovih cmočkov

Kristijan Tkalec, Ahac Meden, Dario Corteze (SI) – degustacija raznih fermentiranih živil

Lio Novelli & Jurij Podgoršek (SI) – predstavitev Daktyl tipkovnice

Lovrenc Košenina (SI) – postavitev stalne vremenske postaje, opremljene s senzorji za temperaturo, vlago, UV, zračni tlak in veter

Jani & Niko Pirnat (SI) – Rock&roll kugla

Tisa Neža Herlec (SI) – predstavitev inštrumenta, risalne površine ozvočene s kontaktnimi mikrofoni

PIFcamp 2018 – umiritev

Za odmik od delovnega okolja in tehnologije nam vsakodnevno služijo dejavnosti na in ob Soči. Tisti najbolj pozorni in radovedni lahko tam vsako jutro najdejo tudi The Wandering Cafe Lynne Bruning ter se ameriški ustvarjalki in inovatorki na področju nosljive umetnosti ob reki pridružijo na jutranjem klepetu ob kavi.


Sredi tedna smo si glave prevetrili tudi na zdaj že tradicionalnem pohodu na Krnsko jezero – največje slovensko visokogorsko jezero. Slabi dve uri dolg sprehod po makadamski poti skozi gozd pohodnika pripelje do koče od koder se ponuja izjemen pogled proti okoliškim vrhovom. Tam je del odprave tudi obstal in užival ob jezeru, medtem ko so se drugi odpravili višje proti Krnu.

O prihodnosti človeka, o tem, kako pomembni so medsebojno zaupanje, negovanje socialnih spretnosti ter skrb za realen stik s svetom, na svoj način razmišljata turška gosta tabora. Multimedijska umetnika İpek Burçak in Eren İleri sta si na samoti lokaciji ob taboru zamislila instalacijo Secure Shell, ki uporabniku ne bo ponudila le zatočišče, temveč tudi možnost samotnega razmisleka prek komunikacije z napravo, ki bo z izbranimi besedili in likovnimi vsebinami, vidnimi na zaslonu, skušala spodbuditi razmisleke o možnem uporu proti razporeditvi moči in kapitala v današnjem svetu.

Z raznimi fermentacijami (kimči, tempeh…) pa nadaljujemo tudi razmislek o prehranjevalnih navadah prihodnosti. V kontekstu uravnotežene prehrane naj bi namreč ravno fermentirana živila zelo učinkovito pripomogla k izboljšanju presnove in delovanja imunskega sistema ter zelo blagodejno vplivala na telesno počutje in duševno zdravje človeka.

PIFcamp 2018 – vse eno je

Če si na pravi lokaciji in želiš dostopati do interneta preko WiFi omrežja, to ni težko. Vendar nam samo ime omrežja navadno sporoča le osnovno informacijo o tem, kdo nam ga posreduje. Kaj pa če bi omrežje bolje izkoristili in ga namesto za posredovanje generičnih informacij uporabili za boljšo komunikacijo? To je osnovna ideja potencialno aktivističnega projekta Hot Ninja- Dmitryja Morozova.

V taboru tudi sicer vse vre in brbota od vročine in dela. Že tretji dan je v nastajanju vremenska postaja, opremljena s senzorji za temperaturo, vlago, UV, zračni tlak in veter. Do zbranih podatkov pa bo vsakdo lahko tudi prosto dostopal. V delu je več tekstilnih projektov. V notranjosti hiše poteka zasnova pametnega plašča Američanke Maggie Kane, nastaja pa tudi prototip pametne kolesarske jakne s smernimi kazalci za boljšo vidnost v prometu, delo domačih obiskovalk tabora Sanje Hrvaćanin in Eve Pondrk.

Ob Soči se ne le družimo in kopamo, temveč del tabora tudi načrtno diha. Tako še dodatno skrbijo za krepitev imunskega sistema na naraven način, in sicer po metodi nizozemskega posebneža, »ledenega moža« Wima Hofa.

V improvizirani razvijalnici je v popoldanskih urah potekala zdaj že tradicionalna delavnica jedkanja tiskanih vezij, ki jo tokrat vodita Mike Page in Staš Vrenko.

Za potrebe boljšega zaznavanja ustvarjalnih procesov, ki potekajo v taboru, pa naj smo vanje vstopili sami ali pa drugi, smo na delavnici Vaclava Pelouška z naslovom SensMini zasnovalirazne senzorje. Dan smo zaokrožili ob tabornem ognju.

PIFcamp 2018 – kroženje

Smo sredi delikatnega naravnega ekosistema, v katerem se še toliko bolj zavedamo, da živimo v času, ko hiperprodukcija postaja vse bolj občutna. S tem se izrisuje in krepi miselnost, da naravi ne smemo le jemati, temveč se moramo premišljeno vključiti v naravni sistem, v katerem vse kroži.

PIFcamp tudi letos poteka v duhu naredi sam in naredi z drugimi, pri čemer ne krožijo samo ideje, temveč se izmenjujejo tudi izkušnje. Povezovanje in sodelovanje je sicer nekaj, kar gre piflarjem dobro od rok. Ravno roke in naša zmožnost ustvarjanja so v središču letošnjega projekta Hanne Perner-Wilson, performativnega procesa z naslovom Sense yourself making, v okviru katerega namerava z udeleženci na delavnici ozvočiti postopke in procese, ki potekajo med ustvarjanjem z njimi.

V kratki predstavitvi projekta je spregovorila o zavedanju sebe in drugih v našem okolju, o zavedanju procesov, ki v njem potekajo, pa tudi o pomenu preudarnega ravnanja z materiali in okoljem. Med tiste, ki se ji bodo pridružili, je razdelila še nabiralniške predpasnike s praktičnimi, velikimi žepi, v katerih bodo lažje hranili in zbirali potencialne materiale iz našega okolja, primerne za uporabo v okviru projekta.

Podali smo se tudi na prvi divji sprehod z našim poznavalcem neukročenega rastja Dariom Cortesejem, ob tem pa ugotavljali, da je bilo tokrat prvič v zgodovini tabora (pre)več travniških površin pokošenih. Kljub temu smo nabrali nekaj cvetov rmana ter divjega korenja, pa tudi divji pehtran. Rastline bodo končale v nekaterih eksperimentih s fermentacijo (kimči, kefir…), ki se jih letos lotevata Kristijan Tkalec in Ahac Meden.

Letošnji dežurni električar Bernhard Rasinger, ki nas je lani navduševal predvsem z oscilatorji in laserskimi šovi, se je zaenkrat lotil eksperimenta z algami, katerih rast spodbuja tvorjenje kisika. Ker gre za grob, a vendarle kontroliran eksperiment, jih je dal v dve plastenki, ter eno opremil z rdečimi in modrimi ledicami, s čimer računa na pospešeno fotosintezo, saj naj bi jo rastline opravljale tudi s pomočjo rdeče in modre svetlobe.

Ko je vročina dneva že nekoliko popustila, smo se lotili še sestavljanja 3D kupole Luke Freliha za skeniranje velikih objektov. Za zdaj smo postavili le njeno ogrodje, jutri pa jo bomo opremili s kamerami. Drugi PIFvečer se je zaključili z glasbeno improvizacijo.