PIFcamp

Lynne Bruning je mednarodno uveljavljenja modna oblikovalka, DIY hekerka in ustvarjalka ter inovatorka na področju nosljive umetnosti, e-tekstilij, adaptivnih tehnologij in novih medijev. Poznamo jo predvsem po internetnih poučnih oddajah eTextile Lounge, ter kot dolgoletno izvršno producentko legendarnega festivala Burning Man. V svojem delu združuje diplomo iz nevrofiziologije, magisterij iz arhitekture ter različne tekstilne prakse, ki so globoko zakoreninjene v njeni družinski zgodovini, s čimer kreativno združuje svetove znanosti, tekstilij, mode in tehnologije. Njeni prepoznavni, inovativni in nagrajeni dizajni v tkaninah prepoznavajo več kot zgolj kos blaga ter odpirajo vrata v razumevanje kompleksnejših tehnologij oblikovanja površin današnjega časa.

eTextilna raziskovanja

Pri tradicionalnih obrtnih tehnikah vezenja, ustvarjanja čipk in šivanja bomo uporabljali prevodno blago, niti in barve, da bi elektronsko strojno opremo spremenili v mehka vezja in eTekstilije. V okviru PIFcampa bomo sodelovali z drugimi skupinami ter njihova elektronska vezja posnemali ter jih spreminjali v funkcionalne elektronske tekstilije ter skozi ta proces dobili večji vpogled v to, kako je elektronska strojna oprema ustvarjena in kako te sisteme preoblikovati v eTekstilije. Z raziskovanjem različnih metod proizvodnje senzorjev in PCBjev bomo poskušali v PIFcampove raznovrstne elektronske sisteme vnesti dodatna orodja ter pri tem razširiti svoje besedišče vezano na elektronske komponente.

Še en domačin na PIFcampu bo Tilen Sepič, multidisciplinarni oblikovalec, novomedijski umetnik in promotor odprtokodne kulture. Njegove izkušnje z svetlobo se kažejo v dizajnerskih svetlobnih objektih, produktni fotografiji in svetlobnih inštalacijah.

Lepo povabljeni, da se mu pridružite!

Naslednji PIFcampov projekt je delo naše v Ljubljani delujoče intermedijske umetnice Robertine Šebjanič, ki se v svoji umetniški praksi obrača v polja, kot so humantistične in naravoslovne znanosti, bio in zvočna umetnost ter še mnogo več in Monike Pocrnjič, študentke likovne pedagogike z zanimanjem za umetnost, estetiko, biologijo, tehnologijo, antropologijo in pedagogiko.

Oscillatorium – Oscilacija živih sistemov

Sonifikacija okolice oz. ozvočevanje procesov je komunikacija, korak k razumevanju medvrstne komunikacije in medvrstnega so-bivanja. Analogni oscilatorji ne obstajajo samo na področju elektronskih vezij, ampak tudi v naravi, zato bi se želeli v projektu poglobiti in nadaljevati razvoj naravnih elektronskih sintetizatorjev – zvočnih objektov.

Na področju naravoslovnih znanosti, predvsem biologije, je uporaba naravnih oscilatorjev namenjena študiju delovanja naravnega sveta v svojem časovnem ustroju. Eden preprostejših primerov tega je delovanje srca in cirkadianih ritmov, ki predstavljajo podatkovni tok, pridobljen iz delujočih procesov v možganih. Cirkadiani ritem nam omogoča razumevanje in spremljanje časa ter nam pomaga obdržati vsakodnevni ritem na podlagi elektro-kemične oscilacije celic.

Znotraj projekta bi se posvetili študiju različnih živih sistemov (živalskih in rastlinskih vrst) ter preko njih vzpostavili specifično oscilacijo za vsako vrsto, ki bi jih nato sestavili v zvočno-vizualno izkušnjo.

Teoretično bi se naslonili na delo botanika Jakoba Johanna von Uexkülla, predvsem njegovo knjigo A Foray Into the Worlds of Animals and Humans, with a Theory of Meaning. Von Uexküll je biosemiotiko vzpostavil kot raziskovalno polje ter definiral pojem umwelt (okolje, okolica); izraz se običajno prevaja kot “samocentriran svet”. Biološki temelji, ki ležijo v samem epicentru študije izvirajo iz razmisleka o komunikaciji in razbiranju pomena, kaj je človeško in kaj je živalsko. Temeljna misel Uexküllove teorije je, da imajo organizmi lahko različne »umwelten«, čeprav si delijo isto okolje.

Projekt Oscillatorium je v razvojni fazi, premierno bo predstavljen na festivalu Kiblix 2015 (v produkciji Kible). Sodelovanje na PIFcampu bo v obliki debat, eksperimentiranja in raziskav.

Ključne besede:
bio-sonifikacija, naravna oscilacija, vibracija, analogno, bio-analogno

Kako shekati počitnice

Michael Page je umetnik/izumitelj, ki zadnjih nekaj let razvija elektro-mehanični glasbeni sekvencer. Potem ko se je soočil z dejstvom, da uživa v nastopanju, ne pa tudi v snemanju svojega materiala, ki ga ustvarja s svojimi instrumenti, je pričel razmišljati o sami dokumentaciji in kako je dogajanje ali snemanje dogodka že rezultat nekega projekta. Verjame, da je dogajanje ali snemanje dogodka nekaj, čemur je lastna resničnost. Sam vsekakor precej ceni vso naključnost, ki je sestavni del tega – vse se zgodi v realnem prostoru in času ter je bogato z “free dato”, kot so na primer akustika prostora, napake v nastopu, šumi v ozadju, pesem ptic itd.

Njegov projekt na PIFcampu bo njegov pogled na dokumentacijo prenesel na dogajanje na kampu. Veste, kako počitniške fotografije ljudi bolj ali manj kažejo samo dobre stvari? Morda pa ste bili že kdaj priča temu, da ljudje svoje otroke porinejo v situacijo, ko morajo ujeti frizbi za fotografijo, medtem ko se z njimi dejansko ne igrajo? Ali to počnejo, da bi pričarali neke vrste hiper-realen, hiper-idiličen družinski prizor ali kaj podobnega?

Michaelov projekt bo poskusil odstraniti čim več pristranskosti s tem, da bo fotografije, zvočni in video material posnel v arbitrarnih intervalih. Preprosta začetna točka za raziskovanje bi lahko bila kamera, nameščena na glavo, ki bi bila nastavljena tako, da bi dokumentirala na recimo vsake pol ure. Končni rezultat bi tako lahko bil material, ki bi bil zbran v zelo odkrito reprezentacijo počitniškega dogajanja na kampu. Projekt bo raziskoval fizični proces hekanja avdio/video naprave, da bi ta snemala v arbitrarnih intervalih in, upamo, načel diskusijo okrog subjektov dokumentiranja ter konzumiranja medijev in doživetij.

Peter Edwards: Sinteza Soče
Analogni sintetizator zvoka v divjini

Ker se analogni sintetizatorji zvoka zanašajo na elektriko, so se razvijali na način, ki je močno vezan na lokacije, kjer je na voljo zanesljiv vir elektrike. Torej, načeloma v zgradbah. Zato so se tako v glavnini razvijali za uporabo na namizjih v čistih, nadzorovanih okoljih. Projekt bo preizprašal konvencionalni format sintetizatorjev zvoka in raziskoval vpliv ter navdih zunanjega sveta (v vsej svoji umazani , deževni, vetrovni in nenehno premikajoči se veličini) na obliko, uporabo in izkušnjo avdio sintetizatorja.

Vsak član ekipe bo zgradil preprost, a močan “klasični” analogni modularni sintetizator, ki bo vseboval 2 VCO-ja (napetostno krmiljen oscilator), 1 VCF (VC filter), 1 VCA (VC ojačevalnik) in posebni senzorski vmesnik. Ta vmesnik bo omogočal nadzor prav vsakega od številnih parametrov prek rabe širokega razpona signalov iz zunanjega sveta.

Prvi cilj bo izgradnja močnega in upogljivega vezja sintetizatorja, ki ga bo moč uporabljati v času PIFcampa in še dolgo po tem. Skozi opisan proces se bomo učili, kako napetostno krmiljeni sintetizatorji delujejo (in zakaj so awesome!) in nato raziskovali, kako naše interagiranje z vezji (gumbi, tipke ipd.) oblikuje njihovo delovanje.  Temu bo sledila uporaba teh naprav v divjini skupaj z drugimi PIFkamperji, s kooperativno veverico, s samim sabo. Tako bomo raziskali, kako aktivnosti in življenje v gozdu, v reki itd. lahko vpliva na to, kako ustvarjamo in doživljamo zvok… ustvarjali bomo glasbo, nenadzorovano se bomo zabavali, sintiči bodo umazani!