Hannah Perner-Wilson: Nosljivi studio (A Wearable Studio Practice)
Hannah Perner-Wilson se ukvarja s projektom A Wearable Studio Practice že od leta 2015. Cilj projekta je zapakirati tipični elektronski tekstilni studio v niz prenosnih predmetov, ki so lahko nošeni na telesu. S tem ko omogočajo funkcionalnosti, ki so drugače značilne za statično pohištvo in arhitekturno infrastrukturo studija oziroma laboratorija, te predmeti električnemu inžinirju omogočajo, da pri izvajanju svoje dejavnosti postane nomad.
Čas je že, da električni inžinirji postanejo mobilni v svoji dejavnosti. Ne gre zgolj zato, da so elektronske komponente vse manjše in manjše, temveč je tudi večina orodij, ki so v rabi pri električnem inžiniringu (napajalniki, multimetri osciloskopi, … ), postalo bolj kompaktnih in prenosnih. Veliko dejavnosti, ki so tesno povezane s strojno opremo, kot so programska oprema/programiranje ter CAD/oblikovanje je povsem osvobojenih statične infrastrukture, kajti prenosni računalniki – njihova primarna orodja – so zmogljivi in lahki. Skupinski prostori in FabLabi ponujajo začasne delovne prostore po celem svetu. Prav tako obstaja splošno zavedanje o prednostih lokalne produkcije in krajevno-značilnega razvoja.
Več o projektu pa tule.
Alexander Zaklynsky: Hekanje glasbenih vilic
Na PIFcampa bom nadaljeval z delom na projektu, ki ga že razvijam v sklopu svojega magistrskega študija na Royal Academy of Art v Haagu na Nizozemskem. Prinesel bom nekaj kosov glasbenih vilic iz aluminija in modularnih elektronskih vezij, ki jih trenutno izdelujem pri kolektivu Bastl Instruments v Brnu. Moj cilj je izdelati nekaj naprav za aktivacijo glasbenih vilic in za manipulacijo zvoka pri skladanju interaktivnih zvočnih pokrajin. Drugi del mojega ustvarjanja pa bo usmerjen v raziskovanje naravnih zvočnih pokrajinih, pri čemer bi bodo v pomoč tudi različni DIY mikrofoni in hidrofoni. Predvsem pa si na PIFcampu želim razširiti znanje ter videti kako se bodo posledično razvile moje ideje.
Mary Maggic in Pippo Pruscha: Odprtokodni Estrogen
Projekt Odprtokodni Estrogen raziskuje različne načine s katerimi estrogen vpliva na molekularno kolonizacijo v naših družbi, telesih in v ekosistemih. Estrogen je najstarejši spolni hormon. Zaradi tega mutagenetski učinki okoljskega (xeno) estrogena delujejo moteče na vse živalske vrste, vključno s človekom. Kot odziv na našo kolektivno mutagenezo (odtujevanje), projekt skozi DIY/DIWO protokole heka vpliv estrogena kot načina za zaznavanje in izločanje teha “počasnega nasilja”.