Tretji dan PIFcampa se je za nekatere začel zgodaj, s pohodom na Planino Lamovje, ki ga je vodila Neža. Večina udeležencev je sicer takoj po zajtrku nadaljevala z delom na PIFprojektih – reportažo o njihovem napredku bomo objavili v naslednjih dneh, tokrat vam v branje ponujamo le hiter prelet torkovega dogajanja. Ta zapis je nastal skupnostno, saj se razpored aktivnosti iz dneva v dan po ustaljeni formuli vse bolj zgošča.
Po zajtrku je Theun Karelse v šotoru predstavil prototip naprave, s katero želi poslušalcem omogočiti fizično doživetje živalskega oglašanja. Naprava, sestavljena iz modificiranega bluetooth zvočnika deluje kot induktor zvoka živali v človeško telo. Theun je za predstavitev uporabil oglašanje čebele in grizlija. Udeleženci so lahko napravo preizkusili na lastnem telesu in opazili, da se najbolj poglobljena izkušnja ustvari, ko napravo pritisnemo na prsni koš – prsna votlina je dovolj velika, da vibracije dobro resonirajo, učinek zvoka, ki prihaja iz notranjosti telesa, pa je najbolj intenziven. Z dogodka je poročala Tjaša.
Sledila je delavnica fotogrametrije z Žigo Pavlovičem (članom skupine PIFprojekta reDigital), ki jo je obiskala naša posebna poročevalka Dunia. Udeleženci so si najprej naložili aplikacijo Polycam, ki je optimizirana za 3D skeniranje objektov s telefonom. Žiga je nato predstavil primere svojih skenov ter razložil osnove 3D skeniranja in modeliranja v odprtokodnem okolju Blender. Po kratkem uvodu so udeleženci preizkusili fotogrametrijo v praksi. Testirali so dva različna načina skeniranja objektov in se učili iz napak. Prvi način, pri katerem se objekt premika, kamera pa je statična, se ni obnesel – pri skeniranju soudeleženca se je na Duniinem ekranu na primer prikazal razmazan duhec. Drugi način, pri katerem obrnemo logiko (statičen objekt, premikajoča se kamera) se je izkazal za pravilnega in sken je dobil podobo Mihe. Za zaključek delavnice so udeleženci na telefone enostavo prenesli datoteke v želenem formatu in jih odprli v izbranem 3D okolju.
Po kosilu so na svoj račun spet prišli live coderji. Pod šotorom jih je zbral Niklas Reppel, eden izmed članov skupnosti Toplap Barcelona, ki je predstavil Mégro, svoj programski jezik za kodiranje glasbe v živo. Niklasa smo povprašali, kakšne so posebnosti Mégre in kaj ga je gnalo k ustvarjanju lastnega programskega jezika. »Večina jezikov za kodiranje glasbe v živo temelji na repetitivnih funkcijah, meni pa so bolj všeč naključja. Hkrati sem po mučnih izkušnjah z neuspelimi instalacijami drugih okolij, na primer SuperColliderja, želel narediti program, za katerega uporabnik potrebuje samo eno datoteko. Mégra je čisto samosvoja, saj ne temelji na obstoječem jeziku. Prednost ustvarjanja lastnega jezika vidim tudi v tem, da se lahko igram s podtikanjem zabavnih besed v sintakso.«
Ob četrti in dvajset minut se je pod strehico ob Maggie Kane zbrala pisana skupina udeležencev na delavnici Fuck Instagram, na kateri so, po obveznem rantu, prisluhnili in se pridružili razmislekom o socialnih omrežjih in spletnih straneh kot arhivih. Poskus vzpostavitve idealne spletne strani, ki bi služila kot arhiv njihovega dela, se je za Maggie izkazala kot izjemno težka, celo nemogoča naloga. Odločitev za analogno arhiviranje je zato prišla precej naravno – udeleženci so lahko na primerih knjižic videli različne pristope k beleženju procesov in nastankov umetniških del/projektov. Na koncu so bili udeleženci vabljeni k razmisleku in prispevanju idej za skupnostno arhiviranje projektov, ki nastajajo na PIFcampu. Vtise je za bralce strnila Rea.
Del udeležencev se je pred večerjo preselil pod krošnjo drevesa, kjer je potekala delavnica Krompir Becce Rose. Anonimna poljska miš se je udeležila delavnice in nam poslala poročilo. »Povabljeni smo bili pod krošnjo drevesa, pod katerim prej še nisem sedela, ker je skrito za velikim šotorom sredi zelenice. Tam smo vsi sedeli na tleh in se za začetek pomešali v pet skupin. Razmišljali smo o krompirju in računalnikih, o katerih smo nato napisali dve poeziji na skupino, ki smo jih na koncu svečano prebrali pred ostalimi. Do računalnikov smo bili v poezijah zelo prijazni, kar je morda redkost v širši javnosti, a mi smo ja na PIFu in … Kot skupina smo, kot kaže, tudi veliki ljubitelji krompirja, saj smo si po prebranih poezija izmenjali še številne zgodbe in anekdote, povezane s to poljščino. Sledil je glavni del delavnice, kjer smo krompir spremenili v baterijo in jo uporabili za napajanje sintetizatorja in LED lučk.«
Interakcija s krompirjem je pri udeležencih sprožila lakoto, na srečo pa jih je ob prihodu na teraso že čakala večerja s čisto posebno sladico, rojstnodnevno jagodno pecivo za Maggie – vse najboljše!
Večer je bil spet v znamenju live codinga – neutrudna skupnost je organizirala dogodek From Scratch, na katerem so se v kodiranju glasbe in vizualij preizkusili koderji, pa tudi nekaj popolnih začetnikov, udeležencev ponedeljkovih delavnic. Po besedah prekaljenih organizatorjev tovrstnih dogodkov je bil lineup PIF From Scratch najštevilčnejši doslej. Še en PIFdosežek! Poročilo z dogodka boste lahko prebrali v naslednjih dneh, ko bomo na PIFlogu premierno predstavili dokumentarec o live coding skupnosti. Ne zamudite!