Prvotna ideja Niklasa Reppela je bila izdelati naglavni binauralni mikrofon. Ker so komercialni modeli precej dragi, si z njimi ne upamo zares eksperimentirati (spuščanje mikrofona v razpoko ali sotesko ali pa izpostavljanje dežju velikokrat ne pride v upoštev).
Po drugi strani pa so kakovostne mikrofonske kapsule relativno dostopne. “Zakaj bi morala biti referenca vedno človeška glava? Kaj če naredim nekaj bolj modularnega in izdelam niz mikrofonov v obliki ušes, ki jih lahko prilepim na karkoli? To bi mi omogočilo raziskovanje zvoka iz perspektive nečloveških entitet, kot so čajniki, rastline ali mostovi, ob hkratnem ohranjanju določene binauralne kakovosti.”
Dejansko se zdi, da je opazovanje sveta iz perspektive predmetov – in ne zgolj človeka – nedavni trend v raziskavah uporabniške izkušnje (na primer). Če lahko naredimo, da stvari govorijo, bi morali biti sposobni narediti tudi, da stvari poslušajo, kajne?
Letošnji Niklasov projekt bo torej usmerjev v produkcijo nenavadno oblikovanih mikrofonov iz kakovostnih kapsul, ki jih bo pritrdil na različne predmete v okolici. To mu bo omogočilo raziskovanje zvočnega sveta iz perspektive, ki ni povsem človeška. S posnetim materialom ter z uporabo svojega lastnega programskega jezika za kodiranje v živo Mégra, bo ustvaril potopitvene zvočne pokrajine, ki jih bo mogoče slišati v kupoli za potopitveni zvok.