Kategorija: PIFproject

Projekt aqua_forensic 2.0, avtorjev Robertine Šebjanič in Gjina Šutiča, se osredotoča na DIY analizo vode in učinkov nevidnih farmacevtskih onesnaževal v vodi.

#ocean #morje #forenzična_oceanografija #aqua_forensic #nevidna_antropogena_onesnaževala #kemična onesnaževala (farmacevtski izdelki, antibiotiki, težke kovine, olja) #morski_habitati #morska_ekologija #forenzična_oceanografija #nevidno_vidno #makro mikro #terraforming #aquaforming #aquafarming #pošasti

Projekt aqua_forensic obravnava očem nevidno, a vseprisotno onesnaževanje svetovnih voda z nevidnimi kemičnimi onesnaževalci (težke kovine, olja, antibiotiki, ostanki fitofarmacevtskih sredstev), ostanki industrijske proizvodnje in človeške potrošnje. Projekt odpira razpravo o človeški empatiji do (pod)vodnih habitatov, odpira vprašanja o t.i. aquaformingu v obdobju Antropocena in o človeškem odtisu na vodah; predvsem pa postavlja ključno vprašanje – kako oceani čutijo naše delovanje?

Na PIFcampu bosta Robertina Šebjanič in Miha Godec izvedla protodelavnico aqua_forensic ter pripravila odprtokodni priročnik. Udeleženci delavnice se bodo preko hibridnega pristopa, ki združuje znanost, znanost in citizen science, seznanili s problematiko sodobnih nevidnih onesnaževal vode.

Miha Godec bo tekom tabora aktiven tudi na svojem raziskovalnem projektu Palingeneza 2.0, ki predstavlja enega od načinov čiščenja onesnaženesti voda, perečega problema številnih predelov sveta.

Projekt aqua_forensic (2018) je nastal v produkciji Ars Electronice, v sklopu rezidence EMAP/EMARE, in ob podpori Zavoda Projekt Atol , UR Instituta (HR), Zavoda Sektor (SI), Čistoće Dubrovnik (HR), Mestne občine Ljubljana, Ministrstva za kulturo RS in Ministrstva za kulturo RH ter programa Evropske unije Ustvarjalna Evropa.

Fotogrametrija je tehnologija pridobivanja kvantitativnih podatkov o fizičnih objektih, organizmih in njihovem okolju iz fotografskih posnetkov. Opazovanje spreminjanja pokrajin s pomočjo satelitskega slikanja ali spremljanje odzivanja ekosistema preko stacionarnih kamer je široko uporabljena tehnika. Kljub temu pa neposredna časovno rešena (time-resolved) fotografija v okviru raziskovanja tal doslej še ni bila natančno raziskana.

V te namene je pogosta uporaba (včasih predelanih) optičnih bralnikov za ustvarjanje time-lapse videoposnetkov rasti korenin, kompostiranja, vedenja žuželk itd., ki ustvarja visoko estetske posnetke. Uporaba skenerjev namesto kamer ima veliko prednosti: optične bralnike je z nekaj hidroizolacije mogoče dobesedno zakopati  v poljuben material, ki ga želite opazovati, objekte/organizme osvetljujejo razmeroma kratek čas in snemajo slike z visoko ločljivostjo. Ker imajo določen fokus in stabilno razdaljo do objekta se v procesu opazovanja eliminira tudi mnogo pogostih virov napak.

Na PIFcampu bo Julian Chollet eksperimentiral s časovno rešeno DIY-fotogrametrijo ter z njeno uporabo raziskoval strukturo tal in kopičenje humusa. Tehnike in rezultati raziskovalnega procesa bodo dokumentirani in dani v skupno rabo.

HUMUS sapiens je odprta platforma za raziskovanje in preučevanje prsti, ki v ekologijo tal vnaša DIY in DIWO pristope ter odprt “hekerski duh”, tekom praktičnih raziskav pa spodbuja kritične družbene izzive in razmislek o aktualnih znanstvenih diskurzih. Izhaja iz mrež mikroBIOMIK, Hackteria in Gasthaus.

Projekt je interaktivna, prostoru prilagojena zvočna instalacija, ki bo tekom tabora nastajala v sodelovanju s PIFskupnostjo. Vrsto zvočnikov in svetlobnih senzorjev bomo namestili na drevesa v gozdu v neposredni bližini osrednjega dela tabora ter tako ustvarili zvočno krajino, ki se bo odzivala na svetlobo. Instalacijo bo mogoče izkusiti tako podnevi, saj prav takrat prihaja do nenehnih sprememb svetlobnih pogojev (premikanje sonca, oblaki, premikanje listov itd.), kot ponoči, ko bodo obiskovalci tabora prostor osvetljevali z raznimi svetili ter se tako povezali z instalacijo. Nočni scenarij bo delu dodal še eno zanimivo svetlobno dimenzijo, saj se bodo v prostor projicirale tudi sence udeležencev.

V času tabora bo Alexandros izvedel delavnico na temo vgrajenega zvočno-glasbenega programiranja in tehnologij, ki se bodo v projektu uporabljale. Interaktivni glasbeni sistem bo razvit na odprtokodni platformi majhnih računalnikov z zgolj enim vezjem (platforma Bela), ki je bila razvita prav za nizko-latenčni interaktivni zvok. Platforma ponuja visoko zmogljivo zvočno in senzorično procesiranje, ki ga ob drugih standardnih programskih okoljih za računalniško glasbo ali novomedijsko umetnost lahko izvajamo tudi v C ali Pure Dati. Udeleženci bodo pridobljeno znanje lahko uporabili pri bodočih interaktivnih projektih, ki so povezani z zvokom. Pure Data je prostodostopen in brezplačen, poganjamo ga lahko s prenosnim računalnikom ali s katerokoli drugo platformo (npr. Raspberry Pi), kar vnovič pomeni, da je mogoče pridobljeno znanje prenesti na druge projekte.

Tekom projekta bodo predstavljeni tudi različni koncepti zvočnega skladanja, eksperimentiranje s patchi za interaktivno procesiranje zvoka ter glasbeno skladnjo, razvijanje novih patchov, snemanje zvokov iz okolja z glavnim poudarkom na skupinskem soustvarjanju interaktivne zvočne krajine prek jam sessionov in medsebojne interakcije. Udeleženci naj s seboj prinesejo prenosne računalnike, na katere je mogoče naložiti in zagnati program Pure Data, ideje ter vse veščine, ki jih uporabljajo pri ustvarjanju svojih glasbenih projektov.

FM radio je star, hrupen in pogosto oklican za zastarelega, a vendar se zdi, da njegova uporaba nikoli zares ne zamre – z uporabo poceni sprejemnikov in FM funkcije na pametnih telefonih je danes njegova dostopnost še lažja kot v preteklosti!

Klemens Kohlweis bo v okolici PIFcampa namestil majhne, neodvisne FM radijske oddajnike, ki bodo v zgolj nekaj metrskem dosegu prenašali zvoke enostavnih elektronskih vezij. Ti bodo ojačali in se na okolico odzivali z mikrofoni in senzorji svetlobe ter vetra, s čimer bodo ustvarili slušno doživetje, ki je specifično za določeno točko v prostoru in času. Udeleženci so vabljeni, da na oddajnik priklopijo svoje lastne naprave in sodelujejo pri zaključnem zvočnem sprehodu.

Naš redni udeleženec Václav Peloušek že več kot 10 let ravija in izdeluje sintetizatorje zvoka, 6 let nazaj pa je ustanovil podjetje Bastl Instruments. Sicer se veliko ukvarja s fizičnim računalništvom in programiranjem mikrokontrolerjev, najpogosteje pa razvija različna orodja, ki mu pomagajo pri ustvarjanju avtorske glasbo. Kot glasbenik bi letos svojo udeležbo na  PIFcampu rad izkoristil kot priložnost, da v sodelovanju z drugimi udeleženci ustvarja elektronsko glasbe in morda celo glasbeni video. S seboj bo prinesel orodja, senzorje ter vmesnike, s katerimi bo stvari iz realnega sveta moč povezati v glasbene ekosisteme. Poleg tega pa bi nekaj časa rad namenil tudi razvoju ideje, kjer bi MIDI mikrokontroler povezal z mikrofonom in nanj igrali po principu, ki je soroden igranju na flavto.

Postavitev večkanalnega zvočnega performansa je z uporabo računalnika, primerne programske opremo in večkanalno zvočno kartico relativno enostavna. Kompaktna, a dražja alternativa računalniku je kombinacija različnih Eurorack modulov ali večje mešalne mize. Nekateri večkanalni zvočni vmesniki, ki omogočajo procesiranje zvoka z notranjim DSP-jem (EQ, kompresorji, limiterji) so prav tako primerne rešitve za upravljane brez računalnika.

Mapper Mitje Cerkvenika aka jesusonecstasy je naprava, ki poveže MIDI kontroler neposredno z zvočnim vmesnikom, torej brez računalnika, in omogoča dostop do notranjega DSP procesorja. Z avtomatizacijo parametrov, ki jih ponuja DSP mixer (level, aux sends in EQ) se lahko doseže prostorske psihoakustične efekte. Na zaključnem večeru PIFcampa bo jesusonecstasy izvedel večkanalni nastop z Mapperjem, ki bo z vizualnim performansom Kaje Kisilak in Lee Bradašević.

Slovenski interdisciplinarni umetnik in kreativni programer Tadej Droljc bo na PIFcampu razvijal dele svojega najnovejšega avdio-vizualnega projekta. Multidisciplinarno delo bo združevalo elektroakustično glasbo, digitalne vizualije, po meri oblikovan odrski objekt/instrument, meglico, zračne kompresorje in svetlobo iz različnih virov (laser, svetila z gibljivo glavo, zatemnilniki in stroboskopske luči), vsi ti elementi pa bodo medsebojno prepleteni in nadzorovani preko računalnika. 

Tadej Droljc ustvarja v polju elektronske glasbe, računalniško-generiranega glasbeno-vizualnih kompozicij  in drugih oblik novomedijske umetnosti. V najaktualnejših delih se usmerja predvsem v – čemur sam pravi – pluralistični pristop k avdiovizualni skladnji v realnem času, v okviru katerega hierarhije med zvokom in sliko soobstajajo v vsaki posamični skladbi.

Za samostojna in skupinska dela je prejel nagrado Edigma Semibreve ter bil v ožjem izboru za prejem nagrade Lumen 2018, študentske nagrade Lumen 2017 in štipendije Dennis Smalley za elektroakustično glasbo. Na madridskem Madatacu je prejel nagrado za najbolj obetavnega video umetnika. Nastopal in razstavljal je na festivalih, kot so Electronica, L.E.V. Festival, Brighton Digital Festival, Semibreve, Marché du Film – Festival de Cannes, Node or Athens Digital Arts Festival. Trenutno z Futurelabom, ki deluje v okviru Ars Electronice, sodeluje pri projektu Immersify.

Imate dovolj zaprtih prostorov? Pridružite se Oliviji Kotsifi in si ustvarite svoj lasten studio v naravi!

Olivia Kotsifa je oblikovalka, ustvarjalka in arhitekta, ki veliko potuje, zato je večina njenega umetniškega dela usmerjena v preučevanje in oblikovanje mobilnih delovnih okolij. Na letošnjem PIFcampu se bo osredotočila na izdelavo zunanjega pohištva, ki bo udeležencem tabora omogočalo delo, počitek ali druge oblike preživljanja časa bližje naravi. Olivia verjame, da moramo, ko govorimo o prihodnosti dela, razmišljati o prihodnosti naših delovnih prostorov. Njen premislek vodi v oblikovanje prilagodljivih in mobilnih rešitev v naravi.

Projekt je nadaljevanje Olivijine umetniške rezidence, ki jo je februarja letos gostilo Društvo  Ljudmila.

HUMUS sapiens je odprta platforma za raziskovanje in preučevanje prsti, ki v ekologijo tal vnaša DIY in DIWO pristope ter odprt “hekerski duh”, tekom praktičnih raziskav pa spodbuja kritične družbene izzive in razmislek o aktualnih znanstvenih diskurzih.

Prst je resnično zapleten in dinamičen ekosistem – je nenehno spreminjajoča se mešanica mineralov, živih organizmov, razkrajajočih organskih snovi, zraka in vode. Je živa koža našega planeta, ki omogoča nastanek novih oblik življenja in vključujejo hranila, ki so jih tam pustili organizmi preteklosti.

Vpliv človeka na tla, zlasti intenzivne kmetijske prakse (krčenje gozdov, prekomerna paša, uporaba agrokemikalij itd.) in urbanizacija, vodita do škodljivega zbijanja strukture tal, razgradnje hranil in onesnaženja – in nenazadnje razpada teh ekosistemov in erodiranja prsti do neplodne puščave. HUMUS sapiens si prizadeva te probleme ponovno preučiti z vidika ekosistema in podpreti prehod paradigme iz antropocentrične ideologije k bolj biocentrični filozofiji življenja.

HUMUS sapiens izhaja iz mrež mikroBIOMIK, Hackteria, and Gasthaus.