Umetna inteligenca prisluhne drevesom

Nejc Trampuž, multimedijski umetnik mlajše generacije iz Slovenije, pripravlja delavnico ustvarjanja s pomočjo orodij umetne inteligence, katerih se poslužuje pri svojem ustvarjanju zadnjega leta in pol. Predstavil bo predvsem orodja, ki omogočajo generiranje animacij: odprtokodni Stable Diffusion (Deforum, ControlNet) v Automatic 1111 WebUI. Delavnica bo tudi prostor za deljenje znanj ostalih udeležencev ter za debato o družbi prihodnosti, ki nam jo prinaša umetna inteligenca na eni, ter ekološka grožnja na drugi strani.

Poleg delavnice je Trampužev cilj na PIFcampu delati na svojem projektu z delovnim naslovom Najprej moramo prisluhniti drevesom, ki nastaja pod okriljem delovne štipendije slovenskega Ministrstva za kulturo. Nastajajoči kratki eksperimentalni generativni animirani film, ustvarjen z asistenco umetne inteligence – tako scenarija, kot animacij – bo reflektiral družbene situacije v odnosu do okolja in ekosistema in snoval ter predstavljal sonaravne in trajnostne načine bivanja.

Projekt The River Knows umetniškega dvojca Swamp_Matter

Projekt preko spekulativne fikcije prevprašuje ekosistem in geološke formacije reke Soče in vpliv antropogenih faktorjev. Strugo ledeniške reke je voda oblikovala tisočletja v izjemne geološke formacije. V zadnjem času je vodostaj reke nizek zarad pogostih poletnih suš. S pomočjo 3D skeniranja in fotogrametrije bosta umetnici ustvarili digitalna razširitev pokrajine Soče s posebnim poudarkom na suhi strugi in ledeniških kamninah. Fizična pokrajina bo v digitalno prenesena s pomočjo senzorjev, ki bodo v realnem času beležili različne parametre (npr. zvok pokrajine, nivo vode, onesnaženost, padavine), kar bo posledično povzročalo popačenja in deformacije v digitalnem prostoru.

Duo Swamp_Matter sestavljata Eva Garibaldi (oblikovalka, raziskovalka) in Ana Laura Richter (interdisciplinarna umetnica, dramaturginja). Zanimajo ju predvsem ekološke teme; klimatske spremembe in vpliv Antropocena na ekosisteme, njuna umetniška praksa pa preizprašuje odnos ljudi do okoljskih sprememb, predvsem v konteksu geološkega časa skozi specifične obrobne in kapitalistično
neproduktivne pokrajine. Delujeta na preseku fizičnega in digitalnega.

OctoSens

V skupnostnem projektu OctoSens skupina navdušencev nad zvokom in tehnologijo pod mentorstvom Vaclava Pelouška (Bastl Instruments) združuje različne perspektive v snovanju vmesnika, ki bo omogočal simultano uporabo različnih senzorjev za sintezo zvoka in upravljanje drugih naprav.

OctoSens

Razvoj multi-senzoričnega sintetizatorja zvoka je skupnosti projekt in del umetniške rezidence Zavoda Projekt Atol in Platforme konS.

Senzorji in glasba

Glasbeniki so od nekdaj stremeli k raziskovanju novih načinov oblikovanja zvoka. Razvoj tehnologij in njihova dostopnost so to raziskovanje še pospešili in omogočili, da v proces oblikovanja zvoka vključimo različne elektronske senzorje. Vendar pa velika množica različnih senzorjev in pomanjkanje praktičnih vmesnikov, od umetnika pogosto zahtevajo tehnično znanje ali nakup drage specializirane opreme, kar predstavlja oviro pri ustvarjanju.

Ta ovira nas je vzpodbudila, da raziskujemo načine, kako bi umetnikom omogočili, da pester nabor različnih senzorjev na enostaven in intuitiven način uporabijo za spreminjanje zvoka. Pod mentorstvom Vaclava Pelouška (Bastl instruments) smo kolektivno osnovali napravo, ki smo jo poimenovali OctoSens.

Kaj bo OctoSens?

S štirimi analognimi vhodi, dvema digitalnima in dvema vgrajenima senzorjema za dotik, bo OctoSens ponujal 8 načinov spreminjanja poljubnih parametrov zvoka hkrati. Vgrajen mikrofon, dva taktilna senzorja in digitalni sintetizator zvoka na mikrokontrolerju omogočajo, da lahko OctoSens uporabimo samostojno brez dodatnih senzorjev in drugih zvočil, potrebovali bomo zgolj zvočnik na katerega ga priključimo. Informacije, ki jih bodo senzorji posredovali OctoSens-u bomo lahko uporabili za digitalno upravljanje glasnosti, višine tona, filtriranje frekvenc in drugih funkcij vgrajenega sintetizatorja zvoka. Tistim umetnikov, ki že imajo več inštrumentov, sintetizatorjev in efektov, pa bo OctoSens omogočil, da jih priključijo na svojo obstoječo opremo in pomnožijo njeno uporabnost: OctoSens bo lahko ločeno oddajal različne CV/gate signale ter ustvarjal MIDI informacije, ki jih lahko uporabimo za nadzorovanje več različnih zunanjih zvočil hkrati. OctoSens bo imel dimenzije Eurorack formata, kar pomeni, da ga bodo ljubitelji sintetizatorjev lahko vključili v svoje Eurorack ohišje(rack), možno pa ga bo vstaviti tudi v samostojno ohišje. Kompatibilen bo z zelo razširjenima mikrokontrolerjema Arduino micro in Teensy 3.2, kar pomeni, da bo dostopen širokemu krogu DIY navdušencev, ki bodo lahko uporabnost OctoSens-a še razširili z lastno kodo.

Praktični primer uporabe OctoSens-a

Želimo tempo prilagoditi svojemu srčnemu utripu, glasnost nadzirati z senzorjem za svetlobo, višino tonov pa spreminjati z gibanjem telesa? Senzorja utripa in svetlobe priključimo v ustrezne vhode analognih kanalov OctoSens-a, giroskop pa na enega digitalnih vhodov. S pritiskom večnamenskih gumbov priključene senzorje povežemo z željenimi parametri vgrajenega sintetizatorja in uporabimo vrtljive gumbe za kalibracijo senzorjev na takšno raven, ki bo omogočala muzikalno spreminjanje zvoka.

Poslanstvo OctoSens projekta

OctoSens bo tako inovativni in konkurenčni produkt na hitro razvijajočem se trgu elektronskih inštrumentov, hkrati pa bo v obliki delavnic omogočal udeležencem spoznavanje delovanja senzorjev, zvočne sinteze in osnov elektronike.

Namen projekta pa ni samo ustvariti produkt za komercialni namen, ampak tudi in predvsem ustvariti skupnost, ki v kreativnem procesu združuje različne generacije, interdisciplinarno povezuje ljudi različnih poklicev in zanimanj, ter služi nesebičnemu pretoku znanja med profesionalnimi inženirji, umetniki, študenti različnih smeri in navdušenci nad avdio-elektroniko.

Smaragdni tok

Miha Godec bo na PIFcampu nove tehnike snemanja 360-stopinjskih videov spojil z bistvom eko kina. Njegova namen bo gledalca potopiti v smaragdno doživetje ene najlepših rek v Evropi, reko Sočo, ki čez Triglavski narodni parka teče z lastnim tempom in ritmom. S 360 -stopinjsko kamero, potopljeno pod vodo, bo gledalcu ponudil edinstveno doživetje in navdihujoče poetično potovanje po nikoli videni rečni povvodni pokrajini.

Miha Godec je leta 2014 diplomiral na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici, nakar je začel svojo profesionalno pot kot fotograf. Poleg fotografskega in umetniškega udejstvovanja je tudi predavatelj na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici, kjer poučuje fotografijo, prav tako pa samostojno izvaja izobraževalne znanstvene in umetniške delavnice ter predava o virtualni resničnosti. Godec v svoji ustvarjalni praksi, ki se giblje na presečišču znanosti, umetnosti in novih tehnologij, posveča veliko pozornosti razvoju novih interdisciplinarnih projektov, v okviru katerih eksperimentira s čiščenjem vode, raziskuje posledice antropogenega vpliva na vodne ekosisteme ter sonifikacijske lastnosti vode.

Pivo za hekerje

Eksperimentiranje z matematiko, znanostjo in tehnologijo poteka mnogo lažje, če zraven spijete veliko piva … Zato je varjenje piva popoln hobi za hekerja. Hekerji so odlični domači pivovarji!

Na delavnici se bomo spoznali z osnovami varjenja piva ter dobili vse informacije o tem, kako pripraviti pivo doma. Spoznali bomo opremo, recepte, postopke kuhanja, sanacije, strukturo vode, fermentacijo, pakiranje in degustacijo ter seveda vse odprtokodne tehnologije, ki vam bodo pomagale pri pripravi piva!

Priprava Pale Ale piva traja približno en mesec, mi pa bomo poskusili ustvariti pivo v petih dneh. Upamo, da bo naša New England style IPA bo s pomočjo norveških kvasovk pripravljena za uživanje do zaključka PIFcampa. To je naš izziv!

The workshop will be conducted over two days. The first, on the evening of day one, will be 5 hours in duration. We will cook beer into the night (with plenty of downtime where you can get back to your own projects). The next section will be on the penultimate morning of the camp when we will explore the magic of getting the bubbles into the beer and packaging it ready for drinking the next evening!

Delavnica bo potekala dva dni – prvi nedeljski večer, ko bomo pivo kuhali pozno v noč, ter predzadnje petkovo jutro, ko bomo raziskali čarobnost vnašanja mehurčkov v pivo in ga ustekleniči, da bo pripravljeno za pitje na zadnji večer!

Kdaj?
8. avgust, 17.00 – 22.00
13. avgust 13, 8.00 – 10.00

Delavnica je projekt Zavoda Rizom, vodi jo Rob Canning, pomagata pa mu Meta Živa Canning in Monika Pocrnjić.

Dr. Rhythm potrebuje nove možgane!

Doctor Rhythm 110 (DR-110) je zadnja, popolnoma analogna ritem mašina, ki jo je izdelal Roland. Leta 1983 je bila izdana pod hčerinsko družbo BOSS. Zvok je popolnoma analogen in nekako primerljiv s predhodnico TR-808, sekvencer pa je doigitalen. Zmogljivost tedanjih digitalnih naprav je zelo omejena v primerjavi z današnjo in tako je tudi s funkcionalnostjo DR-110: odlične analogne zvoke ni možno sestaviti v kompleksnejše ritme. Dr. Rhythm potrebuje nove možgane!

Mitja Cerkvenik je izdelal vmesnik z zelo zmogljivimi možgani STM32 družine H7, na katere je moč priključiti hkrati Launchpad mini in DR-110. S pomočjo Launchpad-a se bo vnašalo ritme v nove možgane, ki bodo pošiljali ritmične pulze v DR-110. Poseg v Doctor Rhythm bo zelo invaziven. Voicing Board bo ostal originalen, CPU Board in ohišje pa bosta zavržena. 

Ko bo pacient Doctor Rhythm pod kirurškim nožem, bo odlična priložnost še za dodatni poseg: zamenjavo določenih uporov s potenciometri in dodajanje kondenzatorjev na Voicing Board-u. Te modifikacije dodajo možnosti oblikovanja zvokov, ki jih DR-110 izvorno nima.

Operiral bo Mitja Cerkevnik aka jesusonecstasy.

Valoskop v2.0

Valoskop, projekt Janeza Grošlja, razodeva abstrahirano svetlobno vizualizacijo valovanja kot fenomena, ki skozi medij oziroma prostor prenaša energijo, svetlobo, zvok, podatke… Specifika različnih pojavnih oblik valovanj, vsakovrstnih oscilacij okoli stabilnega ravnovesja, se navkljub njihovi siceršnji vsenavzočnosti kaže v tem, da so človeškim čutom nedosegljivi. Valoskop skuša tako gledalcu približati svet nevidnega; niz svetlobnih obročev, razporejenih v prostoru, tvori svetlobno abstrakcijo, katere namen je skozi preprosto, a vizualno učinkovito formo vzdramiti človekovo zavedanje in občudovanje tega zanimivega fenomena. Na PIFcampu bo delo prilagojeno lokalni specifiki in nadgrajeno z različnimi načini interakcije.

Delo je bilo razvito v sklopu festivala Svetlobna Gverila.

Lissajouseva DIY laserska delavnica

Sredi 19. stoletja je relativno mlad fizik iz Versaillesa poskušal navdušiti dame iz svojega spremstva, tako da je na uglaševalne vilice pritrdil dve majhni ogledali in na z njimi na steno risal vozlom podobne oblike. Dame nad njegovim početjem niso bile pretirano navdušene, fiziku pa se takrat še sanjalo ni, da ga bodo v 21. stoletju okronali za botra vektorske sinteze.

Omenjeni fizik ni bil nihče drug kot Jules Antoine Lissajous, ki s svojim odkritjem – Lissajousovo krivuljo, še danes navdušuje in vpliva na avdiovizualne umetnike.

Bernhard Rasinger in Václav Peloušek bosta na letošnjem PIFcampu monsieurju Lissajousu na čast reinterpretirala osnovno načelo njegove prvotne naprave in preko njegove zapuščine razkrivala lepoto dveh signalov v harmoniji – zasnovala bosta naredi sam laserski projektor, ki temelji na odklonskih zrcalih, pritrjenih na zvočnike. Vabljeni, da se pridružite razvoju skupnostnega projekta!

Projekt je del izmenjave Hyper Global / Hyper Local, v okviru pilotnega projekta MAX (Makers’ eXchange), ki ga podpira Evropska unija.