PIFcamp

Z lokalnim strokovnjakom za užitne divje rastline Dariem Cortesejem & Kristijanom Tkalcem (BioTehna Lab) bomo preizkušali stare in nove oblike vzhodno ter zahodno azijskih fermentacij.

Zadali smo si dve nalogi:

Produkte tradicionalnih oblik fermentacij, med katere štejemo tempeh, mlečni in vodni kefir ter kimči, bomo aktivno uporabljali v kuhinji PIFcampa.

Drugi del fermentiranja se bo izvajal v obliki vsakodnevnih delavnic, kjer bomo sproti nabirali zelišča in testirali razne kombinacije. Lahko naredimo tempeh s koprivo? Koliko ljudi upa poizkusiti natto? Kakšen je jutranji kefir z divjimi sevi kvasovk? Kako dobre so palačinke iz naravno skisane mase?

Proces: Sestava inkubatorjev -> nabiranje zelišč -> fermentiranje -> degustiranje -> nabiranje zelišč -> fermentiranje -> degustiranje -> nabiranje zelišč -> fermentiranje -> degustiranje

Računalnike velikokrat uporabljamo za repetitivne naloge ali pa jim nalagamo gore primerov, da jih naučimo razlikovati med raznotermi situacijami. Kaj pa če bi jim poverili, da opravijo (del) ustvarjalnih nalog. Kaj pa če bi jim naložili, da izdelajo novo in edinstveno glasbo?

Eden od načinov kako priti do tega je, če imitiramo naravo (po Darwinu). Glasbene komade lahko razumemo kot posameznike, ki se lahko mešajo, mutirajo in tekmujejo v navdihovanju naših ušes. V tej igri ni “najboljše” muzike, ampak nas zanima najbolj “drugačna”.

Na koncu, na Odprti Soboti, bo ta evoulcijski proces usmerjan s strani publike, tako da bo ustrezal njihovim željam.

Lovrenc Košenina se bo na PIFcampu lotil izdelave vremenske postaje in Roboroke, ki bo na podlagi zbranih podatkov skrbela za rastline. V vremenski postaji bodo senzorji za temperaturo, vlago, UV, zračni tlak in veter, hkrati pa bo lahko vsakdo do zbranih podatkov dostopal preko javne odprtokodne mreže Weather Underground. Roboroka bo sestavljena iz lasersko razrezanih delov, premikala pa se bo s pomočjo servo motorjev, ki jih bo krmilil Arduino. V času delavnice bo roka nadzorovana s pomočjo game pada, v prihodnje pa bo avtomatizirana.
V okviru projekta bo Lovrenc izvedel tudi delavnico, na kateri bodo udeleženci izdelali generične klešče za širok spekter opravil in načrtovali modularne nastavke.

Projekt Audible healing pressure points se navezuje na dosedanje delo Lavoslave Benčić s področja e-tekstilij oziroma na idejne koncepte in izvedbo kolekcije interaktivnih rokavic, ki jih je ustvarjalka v laboratoriju Rampa izvedla v obdobju 2016-2018. V projektu Audible healing pressure points je telo v interakciji z elektroniko na točkah, ki zmanjšajo ali zdravijo bolečine po metodi tradicionalne kitajske medicine, terapevt pa jim med terapijo masira oziroma nanje pritiska. Rezultat projekta bi bili e-bio tekstilni elementi iz gob na katerih je integrirano vezje, ki ob pritisku sproža zvok.

Namen:
• Raziskati kako je možno združiti elektroniko, bio tekstil in vzhodnjaške metode zdravljenja bolečin
• Preveriti ali združitev terapevtskega pritiska na zdravilno točko v kombinaciji z zvokom/frekvencami lahko vzpostavi tesnejši odnos med terapevtom in bolnikom
• Preveriti ali koordinirana uporaba pritiska in zvoka dvigne raven zdravljenja bolečin
• Združiti načela in potenciale nosljive elektronike in učinke vzhodnjaškega zdravilstva na področju odpravljanja in blaženja bolečine
• Izdelati delujoče nosljive zdravilne elemente iz e-bio-tekstila, ki se bodo med terapijo (pritiskom/masažo) odzivali z zvokom (frekvencami)

V svojem predlogu projekta se Sanja Hrvaćanin in Eva Pondrk lotevata izdelave Pametne jakna za kolesarje s smernimi kazalci za večjo vidnost in varnost kolesarjev v prometu, ki bo združevala sodobne senzorje in elektroniko.

Potek delavnice in dela

1. dan: osnove e-tekstilij (spoznavanje osnovnih elementov in šivanja s prevodnim sukancem …)

2. dan: izdelava osnovnega e-tekstilnega vezja

3. dan: predelava starega kosa oblačila v pametni kos oblačila in izdelava prototipa (LED, senzorji, … )

4. dan: nadaljevanje dela na prototipu

5. dan: zaključna dela na prototipu

6. dan: predstavitev prototipov nastalih na delavnici in pametne kolesarske jakne (in/ali svetilke)

“Letos bi se na PIFu rad osredotočil na izdelovanje zelo enostavnih vezij, ki nam lahko pomagajo prevesti kakršnokoli informacijo iz okolja v uporabne signale za sinte. Prejšnja leta je bil Eurorack modul Sense glavno orodje za te prevode – bodisi iz elektronskih tekstilij (spomnite se čarobnih čevljev) ali drugih naravnih kontaktov in senzorjev (nastop Hanne, Mike, Andyja in drugih). Takšna vezja lahko z uporabo ojačevalnikov ali enostavnih mikro kontrolerjev izdelamo zelo enostavno – tokrat delujočih na baterije. Baterijsko/USB/sončno napajanimi sinti (te že imamo: Kastle, Softpop, Nature synth …) in senzorski vmesnik nam bodo omogočili izdelavo sofisticiranih sint instalacij v divjini.

“Kako čudovite naprave, ta orodja na koncu naših rok. Od kodiranja do kvačkanja, roke so naši vmesniki za delovanje v svetu.” Razmigajte prste z našo staro znanko Hanno Perner-Wilson in se pridružite projektu, kjer bomo hekali – DLANI!

Torej, jih poskusimo shekati in izvedeti več o teh mesenih aparatih?

Dodamo lahko senzorje, s katerimi je moč zaznavati proces našega delovanja in ustvarjanja. Lahko dodamo aktuatorje in z dlanem omogočamo nov način uporabe. Predvsem pa shekajmo naše roke z uporabo lokalnih in naravnih materialov – sešijmo listne rokavice, oblikujmo pinceto iz paličic, izdelajmo oklep iz lubja, dodajmo blazinico za bucike iz gob …

Več o Hanninem projektu lahko preverite tu.

Razvijamo in iščemo sveže projekte in koncepte, ki bi jih skupaj razvijali na letošnjem hekerskem taboru PIFcamp!

2. junij | 10.00 – 20.00 @ osmo/za, Slovenska 54, Ljubljana

V skladu s tematskimi usmeritvami na PIFcampu vsako leto podpremo nekatere skupnostne projekte, letos pa v okviru enodnevnega hackathona vsem bodočim PIFudeležencem ponujamo še možnost, da svojo idejo ali pa projekt v nastajanju konceptualno in tehnično zastavijo ter ga na PIFcampu tudi realizirajo.

Prednostno nas zanimajo projekti s področij:

• e-tekstilij in nosljivih tehnologij,
• DIY elektronike,
• odprto-kodnih orodij za umetniško ustvarjanje (npr. mobilni laboratorij) in
• bio-hackinga;

znotraj področij pa ni omejitev (instalacija, DIY kit, orodja za umetniško raziskovanje, AV performans, …). Na samem dogodku vam bodo v pomoč mentorji – Lenka Đorojević (konceptualna zasnova), Luka Frelih (programiranje), Kristijan Tkalec (živi sistemi in bio-hacking) in Staš Vrenko (DIY elektronika), na voljo pa orodje in laboratorijske kapacitete osmo/ze in Zavoda Kersnikova. Cilj hackathona ni realizacija končnih projektov, ampak v kreativnem okolju skupnosti ustvariti idejo/koncept projekta (prototip, konceptualni opis, skice, …)

PRIJAVA: Spletna prijavnica je dostopna tule: KLIK, prijave zbiramo do 22. maja! Hackathon je odprt tudi za tiste nadobudneže, ki jih takšno ustvarjanje zanima, nimate pa še izdelane lastne ideje. Ali pa imate idej preveč in se enostavno še ne morete odločiti zgolj za eno smer. Člane morebitnih vnaprej formiranih skupin prosimo, da se prijavijo posamično.

POGOJI SODELOVANJA: PIFcamp spodbuja aktivno udeležbo, prost pretok znanja, idej in izkušenj in medsebojno sodelovanje, zato bodo prednost imeli skupnostno naravnani in prosto-dostopni projekti. Udeležba na hackatonu je brezplačna, pogoj za podporo izbranemu projektu pa je udeležba nosilca (in plačana pristopnina po early bird ceni) na PIFcampu. Izbranemu projektu bo omogočena materialna podpora tekom tabora, samo-iniciativnemu in aktivnemu udeležencu pa tudi vsa tehnična in konceptualna pomoč.

Izbranim projektom ponujamo tudi možnost produkcije in sodelovanja z Zavodom Projekt Atol, Ljudmilo in/ali Zavodom Kersnikova v letu 2019. O upravičenosti podpore projektu in možni produkciji v letu 2019 bo odločala komisija, v kateri bo po en član iz vključenih organizacij.

V branje priporočamo:
Kaj je PIFcamp?
PIFcamp pristopi & rezultati

Za vsa dodatna vprašanja pa je tu pifcamp@ljudmila.org.