Zgodaj zjutraj je enajst PIFovcev in psička Dingo odrinilo na osemurno pohajkovanje po brezpotjih okoliških vrhov. Bernhard je v gorniški vnemi izgubil oba podplata, a za razgled s Čistega vrha je bilo vredno uničiti čevlje, so se ob vrnitvi strinjali utrujeni pohodniki.
Druga skupina je medtem obiskala kraj Breginj, čisto blizu italijanske meje in si tam ogledala Muzejsko zbirko Mazora, impresivno privatno zbirko z 11.000 eksponati iz okolice kraja in s poudarkom na obeh svetovnih vojnah. V Breginju se prav tako nahaja Breginjski muzej, kurioza in eden redkih primerov ohranjene gradnje kamnitih dvonadstropnih hiš, prepletene z ganki. Potres je večino hiš na tej strani meje uničil in jih nadomestil z montažnimi, za razliko od sosednjih Italijanov, ki so stare vase večinoma ohranjali. Obisku Breginja je sledil postanek v vasi Logje, kjer biva Poslednji muzej sodobne umetnosti. Vodi ga vizualni umetnik Damijan Kracina, eden od članov Društva za domače raziskave. Za ohladitev po dolgem dnevu je poskrbela hladna Nadiža.
Aktivnosti so se nadaljevale tudi v PIFbazi: Saša in Tilen Sepič sta četrtkovo dopoldne preživela v okoliških gozdovih, kjer sta nadaljevala snemanje nevidnih in neslišnih Mikomitoloških pokrajin gob in mikrobov z geofoni, hidrofoni, mikroskopom, termalno in infrardečo kamero. Video posnetki bodo del Sašinega projekta MycoMythologies, serije ontogenetskih mitoloških zgodb, video esejev in strojev. Serija raziskuje pretok snovi v gobnem miceliju. Ti služijo kot navdih za prakso grajenja novih mitov, ki bi nam omogočili drugačen premislek o pogojih in možnostih življenja v razvalinah kapitalizma.
Klemens Kohlweis je nadaljeval z medijsko arheološkim raziskovanjem EPROM čipov, ki so se uporabljali v obdobju od 80ih do srede 90ih, najdemo pa jih tudi v elektronskih bobnih, rabljenih v Pop glasbi tistega časa. Značilnost EPROM čipov je, da je silicijev del viden in izpostavljen, podatke pa je mogoče izbrisati z UV lučjo. Gre za večurni proces brisanja, med katerim Klemens čipe “igra”, ter opazuje, kako se “slišijo” podatki v procesu uničenja.
Klemens je sodeloval tudi v projektu Saše Spačal, ki na PIFcampu razvija projekt Bralnik svetlobe – delavnico, video tutorial in lab book. Klemens je za lab book Bralnik svetlobe pripravil dve shematiki za električno vezje. Bralnik svetlobe je enostaven fizičen vmesnik za sprožanje zvoka s pomočjo svetlobe. Tehnološki princip Bralnika svetlobe je bil razvit in uporabljen v Sašini umetniško-biotehnološki zvočni instalaciji Mycophone_unison (2013). Bralnik svetlobe je sedaj dostopen tudi na Github.
Luka je dokončal in preizkusil rotator za sobne rastline. Blaž je testiral DIY ambisonično kupolo, o kateri smo že poročali.
Andrew Quitmeyer, mentor delavnice izdelovanja interaktivnih mravljišč, je popoldne prek spleta predaval o varnem nameščanju mravljiščnih kolonij na telo. Četrtek je bil namenjen tudi iskanju mravljišč v okolici ter nabiranju mravelj.
Še en produktiven dan so PIFovci sklenili z druženjem ob ognju, taroku in improviziranih video projekcijah ter laserskim eksperimentiranjem.
