PIFcamp

Že zgodaj zjutraj je del tabora vzel pot pod noge in se odpravil na Krnsko jezero. Najbolj navdušeni za hojo celo v povsem neprimerni obutvi, ki pa ni vplivala na užitek ob spremljanju spreminjajoče se lokalne flore in favne ob poti. Ob jezeru so si privoščili postanek, namakanje nog, ob katerem so se srečevali z majhnimi ribami, ki so mimogrede poskrbele še za hitro pedikuro. Del se jih je odpravil še na bližnji vrh Šmohor.

Pred povratkom v dolino je Andrew na gori preizkusil delovanje robotske roke, ki jo je celo pot nosil s seboj. Četudi samo zato, da je opravila Sizifovo delo premikanja kamenja z leve na desno in spet nazaj. Z dronom pa so posneli tudi nekaj video materiala. Ob povratku so nabrali še nekaj mladih kopriv, ki jih v zadnjih dneh jemo ocvrte kot dodatek jedem, ter poživljajoč rožni koren, ki ga bomo dali v alkohol in iz njega naredili bio napitek.

Del tabora, ki je ostal v dolini, se je v sredo odpovedal jutranji jogi. Ekipa, zbrana okoli Rosena, je že zjutraj v šolski kuhinji nadaljevala delo na fermentaciji mate čaja, iz katerega so vzeli kombučo. Tekočino so prelili v manjše steklenice in jih dali na sonce, da se fermentacija nadaljuje. Za izboljšanje okusa so napitku dodali nekatera lokalna zelišča. Načrtujejo, da bomo ob koncu tabora imeli vsaj deset litrov domačega gaziranega napitka.

V senci šotora vse dni s kvačko v roki ustvarja naša Jeruzalemska gostja Batt-Girl (Batt Dezabeli). Po posneti fotografiji Soče ustvarja kvačkano sliko, ki bo zaradi načina dela imela tridimenzionalen učinek. Kristijan Tkalec, ki vse dni tabora sledi temperaturi Soče – mimogrede, zjutraj ima ta manj kot 9, popoldan pa okoli 12 stopinj Celzija, pa se je lotil izdelave UV senzorja, ki nam je v pomoč pri odločanju, kdaj se je varno družiti na soncu.

Vsestranski glasbenik Jaka Berger – Brgs že vse dni dela na svojih projektih. Najprej se je lotil letnega vzdrževalnega dela prepariranih strunskih kosov, ki jih uporablja na tolkalih. V pure dati je sprogramiral patch za granularno sintezo, efekt, ki ga bo uporabil na naslednji plošči. S pomočjo Luke Freliha pa je v Arduinu sprogramiral tudi šestnajst servo motorjev, ki jih prižiga z gumbi, pri čemer vsak niha na svoji frekvenci. Dodal pa jih bo na boben, na katerem je delal na lanskem taboru.

Italijanska gosta Alice Pintus in Alessandro Contini sta imela preko dneva delavnico izdelave sintov ter osnov proizvajanja zvoka v programskem okolju Arduino – od enostavnih piskov, prevajanja svetlobe v zvok, do sekvencerja.

Po večernem srečanju, ko smo drug z drugim delili izkušnje dneva in napredek pri posamičnih projektih, so besedo prevzeli Čehi. Václav, ki se je preko dneva igral z modifikacijo fidget spinnerjev, spremenil jih je v nekakšna psihedelična igrala, ki imajo na soncu kalejdoskopski učinek, je naredil uvod v branje shem operacijskih ojačevalcev. Nadaljeval pa je Vadim Petrov, ki je naredil kratko praktično predstavitev kodiranja video vsebin v brskalniku.

Izraelca Yair Reshef in Zohar Messeca-Fara, ki zaradi obilja os na svojem projektu elektronskih lizik delata ponoči, sta naredila demonstracijo poteka dela, pa tudi degustacijo prvih lizik. Za modele sta med drugim uporabila silikonske odlitke iz nabranih rastlin, ki smo jih včeraj naredili z Andrewom.

Elektronska frajtonerica nizozemsko-slovenske naveze Groenhuis in Miklavec z mehanskimi tipkami je dokončana in dela. Jutri pa že nadaljujeta z delom na novi različici, ki bo imela elektronske tipke, testirata namreč različne oblike, da bi videla, katere se bolje obnesejo. Frajtonarico bosta opremila tudi z led diodami, kar bo obenem služilo kot dekoracija in v pomoč pri učenju novih pesmi, saj bodo ledice utripale ob tipki, ki ustreza želenemu tonu.

Prav vsi projekti se nekako povezujejo, kakor se vse bolj tudi udeleženci tabora. Za nami ga je komaj polovica, pa se že vsi strinjamo, da je letošnja edicija tudi najbolj dejavna.

Kljub dolgi noči je že zgodaj manjša skupina jutro začela z jogo. Tokrat sicer brez Gee, a jo je odvodil kar naš vsestranski Američan, sicer eden od osrednjih gostov letošnjega tabora in verjetno medijsko tudi najbolj prepoznaven, Andrew Quitmeyer. Nekateri ga morda poznate kot avtorja televizijske oddaje na temo »hekanja divjine« Hacking the Wild. No, za dobro opravljeno delo je bil ob zaključku ure nagrajen z osjim pikom.

Po zajtrku se je večji del tabora odpravil na sprehod z našim divjim možem brez gozda Dariom Cortesejem, ki nas je popeljal v hrib na sprehod do bližnje zapuščene vasi Lemovje.

Tam smo za krajši čas naredili bazno postojanko, in medtem ko so nekateri skočili do deset minut hoda oddaljenega vodnega izvira, smo drugi za delavnico Hanne Perner-Wilson in Mike Satomi iz Kobakant nabrali različne oblikovno zanimive rastline, od praproti do cvetov ozkolistnega trpotca, ki bodo morda lahko služile kot dopolnitev interaktivnih oblačilnih kosov, ki jih načrtujeta.

Vmes pa smo se kratkočasili tudi ob nastajanju Hannine »zelene« majice, ki si jo je oblepila z listi koprive. Ti so zaradi kosmatih dlačic na spodnji strani listov primerni za takojšnje oblikovanje na tkanino.

Med hojo smo se seveda ves čas seznanjali tudi z raznimi rastlinami, ki rastejo ob poti ter znova nabrali nekaj šetraja, divjega česna in cvetov korenja, iz nabranega pa se je začinilo pripravljene obede in skuhalo tudi okusen čaj. Pohod smo zaključili z vsakodnevnim obveznim kopanjem in osvežilnim skokom v Sočo.

Ugoden veter je Cindy Regalado in Luko Freliha okoli poldneva vodil v smer Bovca, kjer sta na tamkajšnjem travniku poskusila spustiti zmaja, ki je tokrat sicer letel višje, a kljub temu ne dovolj visoko, da bi zajela kakšno fotografijo. Zato se je Cindy odločila za predstavitev naslednjih korakov procesa mapiranja okolice s pomočjo zmaja, torej uporabe programa za obdelavo zajetega materiala in izdelavo zemljevidov. No, kasneje v dnevu so zmaja v okolici tabora spustili še enkrat, a kljub primerni višini leta se je zalomilo ob dvigu kamere.

Po kosilu je potekala kratka delavnica uporabe sirotke in izdelovanja jogurta. Mleku so dodali črni ribez in razna lokalna zelišča, da bi preverili, če so v njih primerne bakterije za izdelavo jogurta, kar bomo lahko izvedeli jutri. Vaclav Pelovšek je odvodil šnelkurs osnov delovanja modularnih sintetizatorjev zvoka. Nekateri so se pridružili Andrewu pri izdelovanju silikonskih odlitkov iz nabranih rastlin. V prihodnjih dneh se bomo lotili tudi odlivanja teh organskih oblik iz ustvarjenih modelov, in sicer morda kar iz epoksi smole ali celo čokolade.

Lavoslava Benčić (ČIPke), ki sicer na taboru že tretje leto razvija svoje elektronske rokavice, se je lotila poskusa izdelave ortopedskih vložkov iz kambuče. Vendar zaradi premalo prožnosti v suhem stanju nimajo želenega »vzmetnega« učinka. Skupina okoli Staša Vrenka je v improvizirani temnici v stranišču, kjer je potekala mala kemična delavnica, zjedkala osem vezij.

Elektronska harmonika nizozemsko-slovenske naveze Vincent Groenhuis in Mojca Miklavec je že skoraj v zaključni fazi, tekom dneva sta preizkušala elektroniko, predvsem, če je dobro programirana, torej dodeljeni toni ustrezajo zanje določenim tipkam. Light box Špele Škulj, ki ga je naredila za potrebe sitotiska, bomo v petek lahko preizkusili za izdelavo »pifovih« majic. Do večera smo preizkusili tudi maso za nastajajoče elektronske bonbone. Tabor je v nekem trenutku deloval kot dobro uigrano mravljišče. Prav vsak je nekaj počel. Končno obliko denimo dobiva tudi Gregorjev analogni sekvencer.

Noč pa smo oblekli v pravo kakofonijo zvokov, izvabljali smo jih iz bobnov, dud, piščali in razne elektronike. Večer divjega džemanja pa je ravno v pravem trenutku presekal izpad elektrike. Čemur je sledila odprava na počitek. Jutri je namreč nov dan, ki ga bodo nekateri začeli že zgodaj s pohodom na Krnsko jezero.

Jutranji uvod v drugi dan tabora nas je dober ducat pričelo z jogo. Gea je uvodni in zaključni del ure »Yogee« posvetila sproščanju, ostali čas pa smo se zavzemali razne poze in se pri tem dobro raztegnili.

Takoj po zajtrku je za jutranjo dozo deljenega znanja poskrbel Staš Vrenko, ki je manjši skupini predstavil proces risanja sheme vezja in osvetlil še, kako se ga jedka. Že jutri bodo nekateri vezja tudi v praksi zrisali in zatem jedkali.

Elektronska harmonika nizozemsko-slovenske naveze Vincent Groenhuis in Mojca Miklavec lepo napreduje. Prvo spuščanje zmaja s Cindy Regalado zaradi slabega vetra žal ni bilo povsem uspešno. Vendar se bomo v prihodnjih dneh še trudili ujeti ugoden veter, ki bo zmaja ponesel dovolj visoko, da posname fotografije okolice, ki bodo morda služile kasnejšemu mapiranju rastlinja v okolici.

Skupina ljudi se je pridružila prehranskemu zanesenjaku Rosenu Ivanovu in se, potem ko je Rosen prvi dan z manjšo skupino pripravil mate čaj s sladkorjem, lotila vanj dodajati divje kvasovke, ingver, sirotko, vodni kefir in kombučo, in sicer v različnih razmerjih, da bi našli kombinacijo, ki bo imela ravno prav ogljikovega dioksida in finega okusa, ki nastane pri fermentaciji. Smo že v pričakovanju »pifovske« gazirane pijače.

Po kosilu se nas je nekaj odpravilo na divji sprehod ob Soči z Dariem Cortesejem. Na okoliških travnikih smo nabirali razne dišavnice in druge rastline. Denimo šetraj, divji korenček, česen in koprive, ki so kasneje pristali na solatah, ki so pospremile že tako okusen obed. Tereza, Maruša in Tea nas res razvajajo.

V ponedeljek sta se nam pridružili še Hannah Perner-Wilson in Mika Satomi iz Kobakant, ki smo ju že nestrpno pričakovali. Razkrili sta okvirni časovni potek njunega projekta nosljive elektronike, ki jo želita zasnovati iz okoliških rastlin in povezati z zvokom.

Sicer pa je del popoldneva deseterica pod budnim očesom Petra Edwardsa sestavljala vsak svoj enostaven »echo« zvočni efekt in jih ob koncu tudi preizkusila. Pri tem je zanimivo ravno povezovanje. Glede na število glasbenikov na letošnjem taboru pa lahko še naprej pričakujemo mnoga neobremenjena »džemanja«.

Tako kot prvi večer smo se pred temo podali v gozd po kose lesa za taborni ogenj. Po še eni okusni večerji nas je obiskal lokalni kaplan. Zatem pa se je dogajanje prevesilo v rojstnodnevno zabavo. Za okusno čokoladno torto je poskrbela Polona. Atmosfera je rasla ob zvokih, ki so prihajali iz modularnih sintetizatorjev zvoka. Začel je slavljenec John Dinger, ki je ob Liu slavil rojstni dan, nadaljevala pa sta Peter Edwards in Václav Peloušek.

Navdušil je tudi Bernhard Rasinger, ki je hrbet hriba za hišo uporabil kot »platno« za laserski show.

Noč se je ob zvokih glasbe, plesu ter strastnih pogovorih ob ognju prelevila v jutro, ko so še zadnji med nami odšli na zaslužen počitek.

Po uvodnem medsebojnem spoznavanju in seznanjanju z okolico smo popoldan prisluhnili prvim predstavitvam projektov ter razkrivanju načrtov za teden, ki ga bo dobrih petdeset ljubiteljev tehnologije, umetnosti, znanosti iz vseh koncev in krajev že tretje leto preživelo v dolini Soče.

Znova je denimo z nami Peter Edwards, Američan, ki v zadnjem času živi na Češkem, kjer sodeluje z Václavom Pelouškom in Tomášem Niesnerjem, ki imata v Brnu podjetje BASTL Instruments. Še pred večerjo so se nekateri začeli seznanjati z njihovimi modularni sintetizatorji zvoka.

Še en gost letošnjega tabora Andrew Quitmeyer je tekom dneva naredil demonstracijo leta drona, v večernih urah pa imel praktični prikaz rabe laserja na različnih podlagah, od rastlinskega lista do lesa.

Nekateri so se uspeli seznaniti tudi z osciloskopom, ki ga je v Sočo prinesel Bernhard Rasinger, in sicer v želji po povezovanju modularnih sintetizatorskih vezij, osciloskopov in laserjev.

Naš divji mož Dario Cortese znova napoveduje številne sprehode v naravo, kjer se bomo srečevali in spoznavali z zdravilnimi rastlinami iz okoliških travnikov.

Novost letošnjega tabora pa je poseben fokus na razvoju delavniških programov za otroke, ki jih bosta v soorganizaciji ekipe iz Rampa Laba in BioTehne vodila Cindy Regalado in Kristijan Tkalec. Cindy nam je prvi dan razkazala zmaja, ki ga namerava, opremljenega s kamero, spuščati v okolici kampa, s posnetimi fotografijami pa narediti zemljevid prizorišča in njegove okolice.

Seveda se veselimo prav vseh projektov. Denimo tistega Izraelcev Yairja Reshefa in Zoharja Messeca-Fara, ki se bosta lotila elektronske lizike, pa elektronske harmonike nizozemsko-slovenske naveze Vincenta Groenhuisa in Mojce Miklavec. Nestrpno pa pričakujemo tudi prihod Hannah Perner-Wilson in Mike Satomi iz KOBAKANT, ki bosta v tednu pred nami oblikovali »naravno« nosljivo tehnologijo.

Prehranski zanesenjak Rosen Ivanov se je že lotil prvih korakov v procesu raziskovanja različnih načinov, kako bi ogljikov dioksid, ki nastane pri fermentaciji, lahko uporabili za stvaritev gaziranih pijač – v postopku namerava uporabiti divje kvasovke, sirotko, vodni kefir in kombučo. Ob koncu tedna pa bomo gazirane napitke iz mate čaja lahko tudi preizkusili.

Menda pa se nam obeta tudi čisto prava etnografska študija postopkov deljenja znanja na PIFu, katere se loteva Ahac Meden. PIFcamp namreč spodbuja kreativno uporabo sodobnih tehnologij s poudarkom na aktivnem soustvarjanju projektov in prosti distribuciji znanja, idej in izkušenj.

Se že veselimo dogajanja v prihajajočih dneh.