PIFcamp

Petkova razpaljotka je terjala več žrtev: jutro se je začelo počasi in po kapljicah, a brez dežja! Katjina delavnica (drugi del) je obrodila prve sadove. Po noči preživeti v temnici smo po postopku cijanotipije že uzrli prve podobe: reka v Gambiji, pasji ljubljenček, Soča, maska. 

Na polni delavnici z domačini sta Dario in Darja delila svoje izsledke in znanje na drugi strani Soče. Medtem nas je pod šotorom nas zadržala še zadnja v seriji delavnic Andrewa Quitmeyerja, na kateri smo uzrli mravlje v človeku do sedaj še neznani vlogi. Naselitev kolonij na telo in vmesnikov kot modnih dodatkov je uspela. Nosljive mravlje so hit poletne sezone. Dolce & Gabbana je demode, tu sta Simon & Andrew. 

Tik po sončnem zahodu je Vaclav iz BASTL-ov na svojem nastopu pokazal, kako subtilna je lahko glasba iz DIY-instrumentov. Za trenutek smo si zaželeli, da ne bi prenehal ter bi lahko še ure poslušali blago dozirane ritme in besedila v milozvočni češčini. Kako se reče ‘še’ po češko?

Koncertu je sledil še AV-nastop Bernharda in Roba, ki je vključeval semple iz okolice reke ter projekcije na krošnjah drevesi. Zdelo se nam je, da so se drevesapremikala po sint ritmih in nas zibala v bokih. Publika je odšla domov “naspidirana” in pripravljena na zadnjo noč v PIFcampu. Del vzdušja s kampa bo Julian ponesel v Bohinjsko Bistrico, kjer bo izvedel delavnico mikroskopiranja.

Tako, konec je blizu. Pomirja nas misel na Lukov rotator okenskih cvetlic. Do prihodnjega PIFcamp-!

Petek je?! Soparno dopoldne je otvoril tradicionalni in obvezni PIFcamp sprehod. Skakanje v tolmune (skoraj) ledeno mrzle Soče je bilo rezervirano za najbolj pogumne in razgrete glave. Njihova cenjena imena hranimo v uredništvu! 

Popoldne so PIFovci nadaljevali z delom. Rob Canning razvija orodje za glasbeni performans, ki se nanaša na geološke procese v dolini Soče. 

V preteklih dneh je zbiral terenske posnetke in zvočne krajine okoliške pokrajine, z uporabo SuperCollider platforme za avdio sintezo in algoritmično komponiranje zvoka pa razvija sistem, s katerim bo lahko procesiral tudi glasbo drugih ustvarjalcev. nadejamo se, da ga bomo slišali uporabljati in improvizirati s sistemom tudi ob zaključku PIFcamp-a. Sprva naj bi omenjeno raziskovanje vodilo do izdaje kratkega EP-ja, vendar pa je PIFcamp odprl priložnost za povezovanje z raziskovanjem in projekti drugih udeležencev – Rob bo sistem preizkusil tudi v Blaževi DIY ambisonični kupoli. V skladu s svojo dosedanjo ustvarjalno etiko bo Rob vse medije dal v javno uporabo, pod licenco creative commons (klik).

Darja je pripravila delavnico izdelovanja hidrolatov, tinktur in mazil iz zdravilnih rastlin (med drugim arnika, rman, materina dušica), ki so jih v preteklih dneh PIFovci nabirali na okoliških travnikih. 

Katja je PIFovce uvedla v cianotipijo, enega najzgodnejših fotografskih postopkov, katerega značilnost je modra barva končne podobe. Zato mu pravijo tudi modrotisk, tokratni pa je potekal na papirju. Glavni spojini sta amonijev železo citrat in kalijev železo cijanid. Gre za nekoč popularen proces prenosa podob, s pomočjo katere so letošnji PIFovci pod vodstvom mentorice razvili svoje lastne fotografije. Po uvodu v kemični postopek, smo se lotili dela. Nekateri so namesto s fotografijami (ki morajo biti ravno prav temne, ostre in izčiščene) podobe razvili iz travniških cvetlic in – letu 2020 primerno – iz zaščitne maske! Katjina delavnica bo na sporedu še v soboto, ko se podobe po kemične postopku posončijo. 

Robertina in Miha sta stestirala protokol delavnice aquaforensic_2.0, ki sta jo skupaj  razvijala tekom PIFcampa. Kot že nakazuje ime projekta, se vodna forenzika potaplja v pogosto zamolčane vsebine z dna morskih globin. Mentorja sta na razgibani in informativni delavnici predstavila razvoj projekta od samega začetka, ko sta Robertina in Gjino (Šutić – letos žal odsoten) izvajala preliminarne raziskave na terenu (Ars Electronica Linz, itd.) in preverjala vsebnost farmakoloških in toksičnih vsebin v rekah in morjih. “Farmakološke industrije odplaknjeni deli njihovih zdravil ne zanimajo”, pravi Robertina in dodaja “ta projekt odstira pogled na ta zamolčani del in morda je to korak v smer, ko lahko industrije začnejo razmišljati bolj trajnostno in manj škodljivo za okolje”. Miha je poleg mikroskopiranja mikroorganizomv predstavil tudi svoj izum z letošnjega kampa: sonificirano TSD testiranje tekočin, ki reagira na prevodnost. Princip je sledeč: več soli, več muzike! Maestro je sol dodajal po občutku. 

Stella in Črt sta na daljavo popestrila večer prek spletnega prenosa v živo iz Ljubljane – avdio-video set, s katerim sta nastopila v Gali hali sta pripravljala tudi na PIFcampu. 

Borbe v taroku je nenazadnje pospremil še avdio-vizualni impro posladek, ki so ga ad-hoc ponudili Rob, Klemens, Bernhard and Anja.

Zgodaj zjutraj je enajst PIFovcev in psička Dingo odrinilo na osemurno pohajkovanje po brezpotjih okoliških vrhov. Bernhard je v gorniški vnemi izgubil oba podplata, a za razgled s Čistega vrha je bilo vredno uničiti čevlje, so se ob vrnitvi strinjali utrujeni pohodniki.

Druga skupina je medtem obiskala kraj Breginj, čisto blizu italijanske meje in si tam ogledala Muzejsko zbirko Mazora, impresivno privatno zbirko z 11.000 eksponati iz okolice kraja in s poudarkom na obeh svetovnih vojnah. V Breginju se prav tako nahaja Breginjski muzej, kurioza in eden redkih primerov ohranjene gradnje kamnitih dvonadstropnih hiš, prepletene z ganki. Potres je večino hiš na tej strani meje uničil in jih nadomestil z montažnimi, za razliko od sosednjih Italijanov, ki so stare vase večinoma ohranjali. Obisku Breginja je sledil postanek v vasi Logje, kjer biva Poslednji muzej sodobne umetnosti. Vodi ga vizualni umetnik Damijan Kracina, eden od članov Društva za domače raziskave. Za ohladitev po dolgem dnevu je poskrbela hladna Nadiža.

Aktivnosti so se nadaljevale tudi v PIFbazi: Saša in Tilen Sepič sta četrtkovo dopoldne preživela v okoliških gozdovih, kjer sta nadaljevala snemanje nevidnih in neslišnih Mikomitoloških pokrajin gob in mikrobov z geofoni, hidrofoni, mikroskopom, termalno in infrardečo kamero. Video posnetki bodo del Sašinega projekta MycoMythologies, serije ontogenetskih mitoloških zgodb, video esejev in strojev. Serija raziskuje pretok snovi v gobnem miceliju. Ti služijo kot navdih za prakso grajenja novih mitov, ki bi nam omogočili drugačen premislek o pogojih in možnostih življenja v razvalinah kapitalizma. 

Klemens Kohlweis je nadaljeval z medijsko arheološkim raziskovanjem EPROM čipov, ki so se uporabljali v obdobju od 80ih do srede 90ih, najdemo pa jih tudi v elektronskih bobnih, rabljenih v Pop glasbi tistega časa. Značilnost EPROM čipov je, da je silicijev del viden in izpostavljen, podatke pa je mogoče izbrisati z UV lučjo. Gre za večurni proces brisanja, med katerim Klemens čipe “igra”, ter opazuje, kako se “slišijo” podatki v procesu uničenja. 

Klemens je sodeloval tudi v projektu Saše Spačal, ki na PIFcampu razvija projekt Bralnik svetlobe – delavnico, video tutorial in lab book. Klemens je za lab book Bralnik svetlobe pripravil dve shematiki za električno vezje.  Bralnik svetlobe je enostaven fizičen vmesnik za sprožanje zvoka s pomočjo svetlobe. Tehnološki princip Bralnika svetlobe je bil razvit in uporabljen v Sašini umetniško-biotehnološki zvočni instalaciji Mycophone_unison (2013). Bralnik svetlobe je sedaj dostopen tudi na Github.

Luka  je dokončal in preizkusil rotator za sobne rastline. Blaž je testiral DIY ambisonično kupolo, o kateri smo že poročali.

Andrew Quitmeyer, mentor delavnice izdelovanja interaktivnih mravljišč,  je popoldne prek spleta predaval o varnem nameščanju mravljiščnih kolonij na telo. Četrtek je bil namenjen tudi iskanju mravljišč v okolici ter nabiranju mravelj.

Še en produktiven dan so PIFovci sklenili z druženjem ob ognju, taroku in improviziranih video projekcijah ter laserskim eksperimentiranjem.

Sreda je končno prinesla nekoliko boljše vreme zato se je jutranji zeliščarski sprehod z Dariom odvil po urniku, nabrane rastline pa začinile kosilo in večerjo.

PIFlarji so nadaljevali z razvojem svojih projektov in raziskovanj: Robertina Šebjanič in Miha Godec, ki pripravljata lab book za izvedbo aqua_forensic 2.0 delavnic, sta sestavila TDS senzor, ki med drugim meri tudi prevodnost vode. Stopnjo prevodnosti sta sonificirala prek elektronskega vezja. S Sašo Spačal in Rob Canningom so se odpravili v dolino Lepene, kjer so ustvarili terenske zvočne posnetke. Pridružil se jim je tudi Blaž Pavlica, ki bo posnetke uporabil v svojem projektu DIY ambisonične kupole. Na kupolo, ki je bila razvita in uporabljena v sklopu PifLaba in preteklih PIFcampov je nameščena matrika osmih zvočnikov – sistem za reprodukcijo ambisonics, sferičnega prostorsko-zvočnega formata, ki omogoča imerzivno predstavljanje zvočnega polja. 

Lovrenc je bil zaposlen z delom na svoji vremenski postaji – čiščenjem 3D tiskanih elementov in programiranjem Arduina in Raspberryja. Nauk dneva: “Ne posodobite Linuxa!”, pravi Lovrenc, ki je zaradi te usodne napake za programiranje porabil bistveno več časa kot načrtovano. Vremenska postaja, ki bo povezana z omrežjem ljubiteljskih postaj Weather Underground ter nameščena tukaj v Soči bo merila hitrost in smer vetra, temperaturo ter vlažnost zraka, poleg tega pa bo opremljena tudi s kamero. V prihodnosti jo bo mogoče nadgraditi s senzorji kakovosti zraka in CO2.

Meritve ob 20:00: 19 stopinj / 148 hektopaskalov / 1.42 km/h

Popoldne je potekalo v znaku delavnic in predstavitev. Julianov uvod v mikroskopijo je predstavil različne DIY in profesionalne leče in naprave, s katerimi smo si v nadaljevanju ogledovali vzorce prsti in komposta iz neposredne okolice. Julian Chollet na PIFu sicer sodeluje s projektom DIY fotogrametrije prsti, v nedeljo (po zaključku letošnjega kampa) pa bo v okviru platforme konS izvedel terensko delavnico Humus Sapiens, ki se bo odvila v Bohinjski Bistrici.

V šotoru se je na daljavo odvil začetni del delavnice z Maggie Kane aka Streetcat.media, ki bo udeležence v prihodnjih dneh uvedla v načela oblikovanja narativnih video iger. Entuziastična cosplay-erka in vsestranska umetnica, ki se na koncertih hitro zdolgočasi, kot pravi sama, je udeležencem predstavila različne primere kako lahko »bolane vizualije in interaktivnost« video iger oplemenitijo glasbene nastope, performanse in druge dogodke ter tako povečajo angažma občinstva.

Beam Team (Stella Ivšek in Anja Romih) sta v okviru svojega projekta μπA (micropia)  raziskovali načine mapiranja video projekcij na naravne objekte in jih v sodelovanju s Tilnom Sepičem, ki je pripravil improviziran glasbeni set, tudi praktično preizkusili v eksperimentalnem večernem performansu na obrežju Soče. Nastop v živo se je zgodil v intimni atmosferi – zaradi spolzkosti terena se ga je lahko udeležila le peščica PIFlarjev, ki pa bo po zaslugi marljive video ekipe, ki je dogodek video-dokumentirala, kmalu razširjena še z internetno publiko.

Vremenska napoved za prihodnje dni je obetavna, zato se poleg številnih aktivnosti, ki se imajo še zgoditi, »veselimo tudi manj dežja in več zabave«, kot je ob koncu dneva sklenil Luka. Jutri bo namreč končno lahko preizkusil svoj rotator za sobne rastline, ki ga poganjajo sončne celice. 

Po deževnem jutru v vasi Soča Peaks (za zvočno podlago za takšna jutra klikni tukaj) se je predviden pohod z Dariom Cortesejem zamaknil v popoldanske ure. Takšna sladka jutra pod šotorom so idealna za dokumentiranje, ki je tudi letošnja krovna tema PIFcampa. Sodelujoči PIFlarji so v sodelovanju z video ekipo PIFcampa (Jure Lavrin, Tilen Sepič, Domen Ožbot, Katja Goljat in Matjaž Rušt) na ogled postavili njihov umetniški in /ali raziskovalni proces, katerega del se razvija tudi v okviru kampa.

Dokumentacija, pogosto podcenjena v kulturi makerstva in hekanja, je v dežju dobila prvi dober izgovor za delo na arhiviranju. Pod varno streho šotorov so nastajali bodoči arhivi sledečih PIFlarjev: Julian Chollet’s DIY-Soil-Photogrammetry, ki je poskus, kako uporabiti fotografijo kot orodje pri raziskovanju zemlje, s pomočjo modificiranih skenerjev. Robertina Šebjanič in Miha Godec v projektu aqua_forensics sta razvijala poskuse vodne forenzike s pomočjo zdravil, ki jih najdemo v rekah in morjih. Drugi del projekta so in vitro eksperimenti in preverba nastajajočega lab book-a.

Prva jutranja delavnica divje botanike pod vodstvom Daria in Darje se je odvila pod šotorom, kjer so divje rastline dobile še dve novi vlogi: zobna pasta in zdravilna krema. Ob popoldanskih sončnih urah se je učilnica preselila na sosednji hrib Lemovje, kjer sta Dario in Darja na pohodu in situ predstavila jestive in strupene divje rastline (med drugim: materina dušica, žajbelj, klinčki, dolgolista meta, rman, preslica, čemaž, smrekova smola, šentjanževka).

Sončni žarki so na plano zvabili Blaža Pavlico in njegove pomagače pri postavljanju kupole za razširjeno zaznavanje. Tokrat jo bo Blaž uporabil pri izdelavi naredi-sam prostorsko-zvočnega formata, ki zvok prenaša nad in pod poslušalce. Prvi poskusi sledijo v prihodnjih dneh! 

PIFCamp je znova (že šestič zapored!) zbral makerje, hekerje, tehnološke navdušence in ljubitelje narave na poloddaljeni lokaciji, v vasi Soča v zgornjesoški dolini. Letošnja protikoronska izdaja kampa z okoli 35 udeleženci ostaja v žepnem format na lokaciji v živo, a tudi v velikem formatu po spletnem prenosu, z več v živo posredovanimi predavanji in delavnicami. Medtem, ko pohodi vendarle še vedno ostajajo v domeni realne presence. Najbolj priljubljeni poletni hekerski kamp v Evropi se vendarle dogaja tudi oflajn!

Začetek letošnje izdaje je po besedah glavne organizatorke kampa Tine Dolinšek spominjal na “družinska srečanja”. Stari obrazi PIFcampa so se pomešali z nekaterimi novimi. Neokrnjena dolina Soče je pozdravila udeležence iz sosednjih držav (Avstrija, Češka, in največ iz Slovenije) ter tudi globalne sledilce po spletu. Po kratkih predstavitvah udeležencev je bil nedeljski večer posvečen sestavljanju tedenskega urnika, orientacijskemu sprehodu in prvimi pogovori med udeleženc. Otvoritveni dan je bil zaključen s slastno večerjo kuharskega tandema, ki ga sestavljata Klemen Košir in Miha Tumpej.

Drugi dan kampa je bil v znamenju Soče. Na sprehodu z umetnikoma Robertino Šebjanič in Mihom Godcem smo zbirali vzorce reke in posneli video material ob prelestni Soči. Svojo posodobljeno verzijo delavnice aqua_forensic bo Robertina Šebjanič predstavila na PIFcampu proti koncu tedna. Pravtako se že veselimo tradicionalne delavnice Daria Corteseja, ki vključuje pohodniške izlete po okoliških hribih z okušanjem jestivih divjih rastlin. Cortesejev PIFprojekt vključuje izdelavo Rastlinskega vozlišča, z delavnico o osnovah divje botanike.

Iz daljne Paname se je po spletu oglasil že znam PIFlar, znanstvenik in maker Andrew Quitmeyer, ki je tudi ustanovitelj tabora Dinacon. Videokonferenca o mravljah, mravljičnem senzorju in ekosistemu mravelj je nekakšen hiter povzetek njegovega zanimanja zadnjih 10 let. Myrmecorpora je Quitmeyerjeva 6-dnevna delavnica za izdelavo nosljivega in interaktivnega mravljišča. Delavnica bo potekala v živo in jo bo v sodelovanju z avtorjem na lokaciji izvajal Simon Gmajner. Delavnica naj bi se zaključila z modno revijo z nosljivimi mravljišči. Avtorjeve izjave o lizanju riti mravljam so eskalirale na PIFcampovih memih. Mar ne zvenijo te napovedi mravljično?

Super informativno in priročno večerno predavanje Bernharda Reisingerja, v živo in s pomočjo Vaclava Pelouška, nas je seznanilo z osciloskopom, zvokom in njegovimi vizualizacijami. Oscilloskop, “instrument, ki vam omogoča igračkanje”, za Bernharda pomeni tudi vključevanje vidne predstavitve zvoka, ki je veliko bolj igriv kot laserski sistem, ki temelji na manj zmogljivem zrcalnem odsevu. Zvok in vizualije za igračkanje. Ali sploh obstaja boljši način za začetek tedna?