Projekt nadaljuje raziskovalno linijo elektronskih organizmov, tokrat umeščeno v kontekst naravnega ekosistema. Antonín Kindl raziskuje, kako lahko tehnologija deluje v krajini na način, da ne tvori ločene, dodatne plasti, temveč postane sestavni del sistemov, v katere je vpeta. Antennae delujejo kot instrument prevajanja: zaznavajo procese, ki potekajo na frekvencah in v merilih, ki jih človek ne more neposredno zaznati, ter jih prenašajo v počasnejši medij, ki ga obiskovalci lahko opazijo in izkusijo.
Vsaka enota je zasnovana kot statični električni organizem, postavljen na tla. Sestavljata jo dve navpični svetlobno prevodni anteni, ki med seboj komunicirata s svetlobo ali zvokom, ter senzorične korenine – zamenljive sonde, ki napravi omogočajo čutni dostop do okoliškega ekosistema. S pomočjo teh senzorjev organizem zaznava bioakustične procese v prsti, kontaktne vibracije na okoliških površinah, vlažnost in svetlobne razmere, potencialno pa tudi kemične ali spektralne podatke.
Dolgoročni cilj je razviti enote do stopnje, ko bodo lahko delovale popolnoma avtonomno, napajane s sončno energijo, brez potrebe po rednem vzdrževanju, in komunicirale z zunanjim svetom le takrat, ko bo prisoten nekdo, ki jih lahko zazna. Hkrati lahko neprekinjeno beležijo dogajanje pod površjem in ustvarjajo lokalni arhiv okoljskih podatkov. Antonín Kindl želi projekt postopoma razširiti v mrežo več objektov, umeščenih v krajino, ki si bodo med seboj izmenjevali informacije in tako tvorili skupen tehnološki ekosistem.