Avtor: malina

• Izdelavo priprav, ki bodo spuščale zračne mehurčke različnih velikosti in oblik (premer mehurčka, ki je dovolj velik, da alge zasvetijo je že cca. 0.5mm, oblika mehurčkov je lahko v obliki sfere ali obroča, spuščajo se lahko tudi oblaki mehurčkov). Prav tako bi se lahko delalo na pripravah za ostale vrste motenj, tu je le potrebno uporabiti domišljijo.

• Predelavo ali “hekanje” prožilca za fotoaparat. Fotoaparat bo postavljen na trinožnem podstavku, slikanje pa bo sproženo preko žice, z namenom, da dobimo čim bolj mirno sliko. Signal za slikanje bo namesto iz gumba na običajnem prožilcu prišel iz zato posebej izdelanega vezja, katerega glavni člen bo svetlobni senzor, ki je občutljiv na svetlobo, ki jo alge oddajajo v vzburjenem stanju.

• Pripravo posode, v kateri bodo alge med “eksperimenti”, in objektov, ki bodo v kontaktu s kulturo alg – to pomeni sterilizacijo v vreli vodi in odstranjevanje ostankov mila oziroma kemikalij.

Faza, ki se ji pri izdelavi česarkoli ne moremo ogniti, je prototipiranje, torej fizična različica čačk in kracv naši beležnici. Ta faza je lahko povsem zabavna in/ali zoprna! Delavnica bo priložnost za prikaz in pogovor o različnih tehnikah prototipiranja (razvozlavanje načrtov, uporaba breadboardov, proto plošč in načrtovanje tiskanih vezij) in hkrati priložnost spoznati različne strategije za oceno uspešnosti našega prototipa.

In ko ta faza osvojena, se bomo morda čutili dovolj pogumne, da bomo sprejeli

SKRIVNOSTNI MIKROČIP IZZIV!

… iz pravljične »vreče trenutno neizpolnjenih možnosti« boste izbrali prašen in star mikročip. Vaša misija je raziskati, kaj ta čip zmore ter nato oblikovati in zgraditi napravo (po možnosti z zvočno uporabnostjo, a ne nujno). Morda boste zagrabili nekaj z očitno rabo, npr. 555 za oscilator. Morda pa naletite na nekaj strašansko dolgočasnega, s čimer se boste morali spustiti v boj, ter iz njega napraviti nekaj zabavnega. Uporabite lahko kakršnekoli komponente, toda čip, ki ga izberete mora izvajati glavno operacijo naprave. In če si dovolj teh majhnih silikonskih embrijev izbori svojo pot v življenje, jih lahko zberemo skupaj in iz njih napravimo ekscentrični sistem ala Stanley Lunetta. Ob tem se bomo naučili marsičesa o prototipiranju in kako delujejo različni čipi.

Michael meni, da bi bil izziv še bolj časten, če bi na PIFcamp mikročipi prišli iz najbolj vlažnih kotov najbolj čudnih svetovnih delavnic in tako ne bo nič narobe, če si vzamete nekaj časa in sežete globoko v svojo kramo po tista logična vezja, ki jih nikoli niste uporabili, op-ampe, ali karkoli mislite, da bi znalo biti zabavno. In, da! Najbolj inovativna naprava bo nagrajena.

Peter Edwards (Casper Electronics) in Václav Peloušek (Bastl Instruments) bosta združila moči in posebej za PIFcamp modularno sintezo iz studia prenesla v Triglavski narodni park. Projekt bo udeležencem omogočil dostop do preprostih, a izjemno zmogljivih gradnikov za izgradnjo interaktivnih sistemov, s katerimi lahko nadzirate zvok, svetlobo, motorje itd. Soustvarjalci projekta se bodo naučili osnov analognega in digitalnega inženiringa, ustvarjali unikatne vmesnike ter pridobili izkušnje, ki jih je zlahka deliti z drugimi ter integrirati v PIFskupnost.

Cilj združenih delavnic je ponuditi preproste, a robustne (in poceni!) gradnike, s katerimi lahko elektroniko povežete z zunanjim svetom. Na eni strani se bomo spoznavali z vhodnimi prilagoditvami za raznovrstne senzorje, na drugi pa z motorji in fizičnimi aktuatorji, s katerimi bomo prilagajali fizični svet. Vsi vmesniki so lahko oblikovani po metodologiji modularne sinteze, saj vsi gradniki za skupni jezik uporabljajo CV (control voltage). Za povezovanje bomo uporabili elektronske breadboarde, ki bodo služili za konfiguracijo internih povezav, hkrati pa bodo nudili mehansko osnovo za tvorjenje masivnih predmetov.

Čez teden bosta Václav in Peter udeležencem pomagala izgraditi funkcionalne sisteme, hkrati pa bosta organizirala tudi nekaj skupinskih vaj in odprtih predavanj na temo osnov električne teorije in programiranja. Vaclav se bo pri delu osredotočil bolj na izgradnjo mehanskih sekvencerjev, s katerimi bo poganjal glasbena vezja (rečni, vetrovni sekvencer itd.). Peter pa se bo posvetil glasbeni rabi funkcionalnih sistemov, a bi hkrati bi rad raziskal tudi, kako svetlobne in elektromehanske objekti lahko uporabimo pri oblikovanju AV instalacij.

Ker bomo gradili na breadboardih, bo projekt zlahka povezljiv z drugimi projekti na PIFcampu in odlično bo videti, kako se projekt lahko integrira v širšo PIFskupnost.