Kategorija: PIFproject

Niklas Reppel: Fieldcoding

Fieldcoding = field recording [terensko snemanje] + live coding [kodiranje v živo]

Niklas Reppel je o praksi fieldcodinga zapisal:
»Računalnik je konec koncev podaljšek nas samih. Če ga vnesemo v naravno okolje ne pomeni, da skušamo naravo ‘tehnologizirati’, temveč gre le za to, da smo s seboj prinesli razširjene oči, ušesa in um, (čeprav to včasih predstavlja logistični izziv). Ne gre, torej, za poskus vnosa tehnologije v naravo, temveč za vnos nas samih, ki smo kiborgi (kot se je izrazil Andy Clark). V tem smislu to niti ni poskus ‘sprave’ med naravo in tehnologijo, če ne sprejmemo razcepa med nami, naravo in tehnologijo. Tehnologija je (ali bolje, bi lahko bila oz. bi morala biti) podaljšek nas samih, mi pa smo tako ali tako del narave.«

Na PIFcampu bo Niklas s hojo in poslušanjem raziskoval zvočno krajino tabora in njegove okolice ter izbral akustično najbolj zanimive točke, ki jih bo v naslednji fazi zajel z uporabo različnih snemalnih tehnik. Tako bo ustvaril nabor raznolikih zvočnih vzorcev istih točk, ki jih bo nato uporabil pri improviziranem nastopu s kodiranjem v živo.

Niklas želi s prepletanjem terenskih posnetkov in vzorčenja narediti svoj live coding nastop bolj dinamičen, hkrati pa vključiti tudi fizične vidike zvoka v svoje improvizacije. Zvok bo obdelal v odprtokodnem programu Mégra, ki ga je razvil sam – svoje znanje in oder bo z veseljem delil z vsemi, ki bi se mu radi pridružili.

Živa, set orodij za SuperCollider

Kodiranje v živo za vsakogar!

Živa je set orodij za enostavno kodiranje glasbe v živo v okolju SuperCollider. Roger Pibernat nam bo na delavnici predstavil vsa orodja, ki jih potrebujemo za vzpostavitev okolja za kodiranje odlične glasbe v živo – v nekaj minutah! Začeli bomo z namestitvijo, se naučili vzpostaviti okolje in se seznanili s sintakso, Roger pa bo vse skupaj začinil še s triki za bolj tekoče kodiranje v živo. Te bomo preizkusili tudi v praksi, saj se bo delavnica zakjučila z live coding jam sessionom udeležencev.

Za udeležbo ne potrebujete predhodnega znanje kodiranja ali glasbene teorije. S seboj prinesite le prenosni računalnik in slušalke. Kdor zna tipkat, zna tudi kodirat v živo!

Roger Pibernat, aktivni član rastoče barcelonske live coding skupnosti, je na Ljudmilini raziskovalni rezidenci razvil Živo, set orodij za SuperCollider, ki omogoča enostavnejše in hitrejše kodiranje v živo, obenem pa ga približa popolnim začetnikom.

Roger je črpal iz svojih izkušenj s programom SuperCollider in ovir, na katere je naletel pri svojih nastopih (in med opazovanjem nastopov svojih kolegov). Živa je hkrati priročnik za koderje, ki želijo izpopolniti svoje znanje, in odlično orodje za tiste, ki se s prakso live codinga še spoznavajo.

Kiparsko zvočna instalacija Scotta Kildalla

Scott Kildall bo razvijal novo umetniško instalacijo, imenovano »Machine Alps«, ki prikazuje, kaj lahko drevesa, rastline in glive začutijo zaradi človeškega vmešavanja. Z uporabo senzorjev, povezanih z listi rastlin, lubjem dreves in površinami micelija, bo več kiparskih vozlišč poganjalo sintetizatorje nizke ravni na podlagi podatkov v živo in kombiniranjem posnetkov hrupa, ki ga prozvajajo stroji. Piski, šumenje, brenčanje in drugi nenavadni zvoki se bodo zili v novo zvočno pokrajino.

MonsterCode Theuna Karelseja

MonsterCode (pošast = imaginacijska koda = vkodiranje v okolje)

Preden smo imeli knjige, se je znanje prenašalo ustno. A včasih pa je bilo ‘shranjeno’ neposredno v pokrajino. V času PIFcampa bomo z omejenimi nabori podatkov fizično dopolnili prostor s kovinsko krajino. Preizkusili bomo kako pokrajino dopolniti, da bi ta lahko vsebovala ogromne količine znanja v prostoru, po katerem se lahko sprehodimo.

Theun bo prinesel tudi prvi prototip naprave, ki poskuša omogočiti fizično izkušnjo živalskih vokalizacij. Ko govorimo, čutimo lastne glasove. Toda ali lahko tudi fizično doživimo glasove živali? Ta prototip je prvi korak in je pripravljen za testiranje in bo služil predvsem zbiranju povratnih informacij za nadaljnji razvoj.

Car Valves

Kaj storiti, ko vam prijatelj podari kup zastarelih vakuumskih cevi? Z njih lahko sestaviti nizkonapetostni predojačevalec!

Car Valves je projekt, ki temelji na starih vakuumskih elektronkah. Zgrajen je okoli ECH 83, ki je bil prvotno zasnovan za uporabo v starih avtomobilskih radiih. Ima eno ojačevalno stopnjo [trioda] in stopnjo, ki naj bi se uporablja v radijskem sprejemnem vezju [heptoda]. V svoji prvotni funkciji se napaja iz 12V avtomobilskih akumulatorjev. V primerjavi z običajnimi visokonapetostnimi ektronkami je ta lastnost idealna in neškodljiva za eksperimentiranje. Pridružite se Ludwigu Klöcknerju pri sestavljanju svojega nizkonapetostnega ojačevalca.

Govoriti s pomočjo svetlobe

Elektromagnetno polje je pogosto uporabljen medij za prenos informacij. Vendar je njegova raba pri širjenju v prostoru (torej brez uporabe optičnih vlaken ali električnih kablov) večinoma omejena na nevidni radijski spekter. Ti radijski valovi s primerljivo nizkimi frekvencami lahko potujejo skozi zidove, za gore in medplanetarne oblake prahu ter nam običajno ne kratijo spanca. Po drugi strani pa lahko vidno svetlobo blokira že ena sama muha, prav tako pa nas lahko moti, če ta ponoči utripa.

A ne želimo, da nas v tem tednu motijo utripajoče luči in žuželke, ki prekinjajo naše komunikacijske kanale. Zanima nas, kako je videti svetloba, kot medij zvoka. Kako živa narava spreminja svetlobo in kako to vpliva na lastnosti zvoka. Svetlobo bomo obravnavali kot posebno obliko elektromagnetnega sevanja in za modulacijo in demodulacijo tokov fotonov uporabili programsko vodeno radijsko tehnologijo (SDR). Eksperimentirali bomo z nalaganjem informacij na vidni nosilni val z amplitudno, frekvenčno in fazno modulacijo. Prek svetlobe lahko pošiljamo ne le zvok, temveč tudi pesmi in slike. Od zvoka do svetlobe in do glasbe. Besede v svetlobo in v poezijo. Svetloba s svetlobo na svetlobo.

Mogočna pokrajina Triglavskega narodnega parka ponuja idealne dimenzije za prenos svetlobe na velike razdalje. Povzpeli se bomo do višjih točk, da bomo lahko namestili svoje laserske radijske postaje (na ročni pogon?). Ko bomo kolege ujeli v vidno polje, se bomo z njimi pogovarjali s pomočjo svetlobe.

Govoriti s pomočjo svetlobe je projekt Thomasa Preindla.

reDigital

Namen projekta reDigital je raziskovanje, razvoj in implementacija tehnik, s katerimi bi resnični svet s pomočjo fotogrametrije prenesli v digitalno nenaravno kraljestvo. Skenirani elementi doline Soče, rečnih rokavov in morda najdeni artefakti Soške fronte bodo preneseni v digitalno okolje. Pridobljen material bo služil za gradnjo novih situacij znotraj virtualnih svetov.

Ekipa:

Miha Godec (1988, SI) je leta 2014 diplomiral na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici (UNG AU) in začel svojo profesionalno pot kot fotograf. Tekom študija je svoje znanje izpopolnjeval na portugalski šoli ESAD (College of Art and Design). Za seboj ima veliko skupinskih in samostojnih fotografskih in intermedijskih razstav. Poleg ustvarjanja umetniških instalacij poučuje fotografijo in virtualno resničnost, ter izvaja izobraževalne znanstvene in umetniške delavnice. Godec posveča veliko pozornosti razvoju novih interdisciplinarnih projektov, v okviru katerih raziskuje posledice antropogenega vpliva na vodne ekosisteme, eksperimentira s čiščenjem vode in z raziskovanjem sonifikacijskih lastnosti vode, na presečišč znanosti, umetnosti in nove tehnologije.

Gabriela Filipović je študirala fiziko in matematiko na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru. Delala je kot samostojna prevajalka in mentorica, tonska tehnika, glasbena aranžerka in DJ-ka. Njene delovne izkušnje vključujejo področja, kot je vodenje projektov v podjetju za proizvodnjo hidravličnih dvižnih rešitev in testiranje mobilnih aplikacij. S KID KIBLA / KIBLA2LAB trenutno aktivno sodeluje na področju ohranjanja kulturne dediščine, natančneje LIDAR skeniranja objektov.

Žiga Pavlovič (Ljubljana, 1987) je programer, ustvarjalec in promotor novih tehnologij. Študiral je v Mariboru, Gradcu in mestu Tampere na Finskem in še vedno večino svojega znanja črpa iz spletnih delavnic. Aktiven je na področju virtualne in obogatene resničnosti. Od leta 2019 pa na področju interaktivnih instalacij, v sodelovanju z umetnico Valerie Wolf Gang. S KID Kibla je leta 2016 sodeloval pri pripravi AR obogatene knjige, od leta 2020 pa ponovno sodeluje z njimi kot kreativni tehnolog in učitelj v medijskem laboratoriju Kibla2LAB v mreži raziskovalnih centrov umetnosti in kulture – RUK in inkubatorju digitalne dediščine v projektu E-DURI.t. 

Lišaji in globoki čas

Vivarium & transxxeno lab
Ekipa: Eva Debevc, Nastja Ambrožič, Jakob Grčman, Simon Gmajner

Obstajajo številni subjekti in procesi v prostorskih merilih, ki jih ni mogoče prilagoditi običajnemu času. Lišaji na primer rastejo izjemno počasi, od nekaj mm do cm na leto. Zaradi te počasne rasti je težko razumeti njihovo dinamiko, razen v posameznih točkah opazovanja. Poleg tega imajo izjemno drobno mikrostrukturo in jih je težko gojiti v laboratoriju, kar pomeni, da je primernejše opazovanje na kraju samem.

Na PIFcampu bo ekipa izdelala prototip samostojnega sistema za spremljanje lišajev skozi globlje časovno obdobje, za namene spremljanja tako na zemlji kot tudi med potovanjem v vesolju. Preučili bodo različne vidike problema in razvili prototip za začetno testiranje, pri čemer bodo upoštevali materiale, ki bi lahko bili uporabni v ekstremnih okoljih. Vsi rezultati bodo odprtokodni kot način za razvoj novih možnosti za opazovanje organizmov in procesov v globljem času, in-situ in na daljavo, ki so sicer v znanstvenih raziskavah okrnjeni.

Ekipa bo veliko pozornosti namenila tudi samemu simbiotskemu organizmu. Lišaji obstajajo v celotni biosferi in preživijo v najbolj ekstremnih okoljih, hkrati pa so občutljivi na okoljske motnje. Izkazalo se je, da so odporni na pustošenje okolja in da živijo več sto in včasih tudi več tisoč let. Na prizorišču bomo raziskali klasifikacijo in morfologijo lišajev s preučevanjem tistih entitet, ki obstajajo v bližini
tabora in pripravili hibridno – oddaljeno predstavitev z Adriano Knouf (Amsterdam, Nizozemska), gonilno silo modula in ustanoviteljico tranxxeno lab, nomadskega umetniškega raziskovalnega laboratorija, ki spodbuja prepletanje entitet trans in xeno.

50 Hz

Vsi smo od njega odvisni do te mere, da niti ne opazimo, da obstaja.

Postanite del kulta, ki obožuje trifazni prenos električne energije in se pridružite brnenju 50 ciklov na sekundo. Razkrite bodo skrivnosti, kako se ne ubiti z omrežno napetostjo. 5 varnostnih zapovedi vas bo zaščitilo pred črno magijo, ki se imenuje indukcija in se skriva za vsako vtičnico.

Besedilo in fotografija Bernhard Rasinger

OctoSens

V skupnostnem projektu OctoSens skupina navdušencev nad zvokom in tehnologijo pod mentorstvom Vaclava Pelouška (Bastl Instruments) združuje različne perspektive v snovanju vmesnika, ki bo omogočal simultano uporabo različnih senzorjev za sintezo zvoka in upravljanje drugih naprav.

OctoSens

Razvoj multi-senzoričnega sintetizatorja zvoka je skupnosti projekt in del umetniške rezidence Zavoda Projekt Atol in Platforme konS.

Senzorji in glasba

Glasbeniki so od nekdaj stremeli k raziskovanju novih načinov oblikovanja zvoka. Razvoj tehnologij in njihova dostopnost so to raziskovanje še pospešili in omogočili, da v proces oblikovanja zvoka vključimo različne elektronske senzorje. Vendar pa velika množica različnih senzorjev in pomanjkanje praktičnih vmesnikov, od umetnika pogosto zahtevajo tehnično znanje ali nakup drage specializirane opreme, kar predstavlja oviro pri ustvarjanju.

Ta ovira nas je vzpodbudila, da raziskujemo načine, kako bi umetnikom omogočili, da pester nabor različnih senzorjev na enostaven in intuitiven način uporabijo za spreminjanje zvoka. Pod mentorstvom Vaclava Pelouška (Bastl instruments) smo kolektivno osnovali napravo, ki smo jo poimenovali OctoSens.

Kaj bo OctoSens?

S štirimi analognimi vhodi, dvema digitalnima in dvema vgrajenima senzorjema za dotik, bo OctoSens ponujal 8 načinov spreminjanja poljubnih parametrov zvoka hkrati. Vgrajen mikrofon, dva taktilna senzorja in digitalni sintetizator zvoka na mikrokontrolerju omogočajo, da lahko OctoSens uporabimo samostojno brez dodatnih senzorjev in drugih zvočil, potrebovali bomo zgolj zvočnik na katerega ga priključimo. Informacije, ki jih bodo senzorji posredovali OctoSens-u bomo lahko uporabili za digitalno upravljanje glasnosti, višine tona, filtriranje frekvenc in drugih funkcij vgrajenega sintetizatorja zvoka. Tistim umetnikov, ki že imajo več inštrumentov, sintetizatorjev in efektov, pa bo OctoSens omogočil, da jih priključijo na svojo obstoječo opremo in pomnožijo njeno uporabnost: OctoSens bo lahko ločeno oddajal različne CV/gate signale ter ustvarjal MIDI informacije, ki jih lahko uporabimo za nadzorovanje več različnih zunanjih zvočil hkrati. OctoSens bo imel dimenzije Eurorack formata, kar pomeni, da ga bodo ljubitelji sintetizatorjev lahko vključili v svoje Eurorack ohišje(rack), možno pa ga bo vstaviti tudi v samostojno ohišje. Kompatibilen bo z zelo razširjenima mikrokontrolerjema Arduino micro in Teensy 3.2, kar pomeni, da bo dostopen širokemu krogu DIY navdušencev, ki bodo lahko uporabnost OctoSens-a še razširili z lastno kodo.

Praktični primer uporabe OctoSens-a

Želimo tempo prilagoditi svojemu srčnemu utripu, glasnost nadzirati z senzorjem za svetlobo, višino tonov pa spreminjati z gibanjem telesa? Senzorja utripa in svetlobe priključimo v ustrezne vhode analognih kanalov OctoSens-a, giroskop pa na enega digitalnih vhodov. S pritiskom večnamenskih gumbov priključene senzorje povežemo z željenimi parametri vgrajenega sintetizatorja in uporabimo vrtljive gumbe za kalibracijo senzorjev na takšno raven, ki bo omogočala muzikalno spreminjanje zvoka.

Poslanstvo OctoSens projekta

OctoSens bo tako inovativni in konkurenčni produkt na hitro razvijajočem se trgu elektronskih inštrumentov, hkrati pa bo v obliki delavnic omogočal udeležencem spoznavanje delovanja senzorjev, zvočne sinteze in osnov elektronike.

Namen projekta pa ni samo ustvariti produkt za komercialni namen, ampak tudi in predvsem ustvariti skupnost, ki v kreativnem procesu združuje različne generacije, interdisciplinarno povezuje ljudi različnih poklicev in zanimanj, ter služi nesebičnemu pretoku znanja med profesionalnimi inženirji, umetniki, študenti različnih smeri in navdušenci nad avdio-elektroniko.