Projekt Self Defense avtorice Karoline Żyniewicz je navdihnila knjiga Most Delicious Poison: The Story of Nature’s Toxins—From Spices to Vices avtorja Noah Whiteman (pa tudi druge sorodne publikacije), ki prikazuje, kako številni organizmi razvijajo obrambne strategije, ki jih lahko ljudje prevzamejo in prilagodijo kot širše razumljeno obliko samoobrambe.
Ob soočanju s sodobnimi globalnimi grožnjami Karolina vidi nujno potrebo po odpiranju dialoga o obrambnih praksah – tako telesnih kot psiholoških – ki temeljijo na poznavanju narave.
Takšno znanje, kot vsako drugo, prinaša tudi etično odgovornost. Kot je opozoril Paracelsus: odmerek določa, ali je nekaj strup ali zdravilo.
Karolino zanima, kako rastline, ki jih imamo za strupene, uporabljajo toksine v svojih življenjskih ciklih in v odnosih z drugimi vrstami ter kako lahko ljudje te toksine uporabljajo (ali zlorabljajo).
Njeno raziskovanje se osredotoča na meje in odmerke, ki določajo prehod med zdravilnim potencialom in nevarnostjo: na točko, kjer se rastlinska snov iz zaščitnega sredstva spremeni v smrtonosno orodje.
Projekt Self Defense se razvija hkrati na več ravneh:
1. Raziskovalno delo
Delo z izvirnimi viri ter posvetovanja z botaniki, fitosociologi in kemiki.
2. Delavnice in prenos znanja
Delavniške aktivnosti, ki se simbolno navezujejo na ljudsko tradicijo prenosa znanja v podeželskih skupnostih – znanja, ki so ga o moči rastlin in drugih organizmov nekoč hranile in prenašale naše babice in prababice. Pomemben del teh aktivnosti je tudi vezenje kot oblika tihega upora, navdihnjena s pričevanji žensk, ki so med vojno bivale v zakloniščih.
3. Ustvarjanje performativne instalacije odpora
Ta del projekta izhaja iz multisenzorne izkušnje v zaklonišču v Kranju ter iz zgodbe, ki jo je avtorica tam slišala. Pripoved govori o ženskah, ki so se med zračnimi napadi in bombardiranjem s šivanjem ter vezenjem spopadale s strahom in skušale svojim otrokom ustvariti občutek vsakdanjosti, medtem ko so same preživljale negotovost bivanja v zaklonišču med bombandiranjem. Pri nastajanju instalacije bodo uporabljeni zvoki in vibracije, posneti oziroma zasnovani na podlagi izkušnje zaklonišča. Pomemben element instalacije predstavlja tudi alarmna naprava, ki temelji na merjenju mejnih odmerkov izbrane rastlinske snovi glede na telesno težo posameznika. Prvi poskusi z raztopinami, namenjenimi uporabi v instalaciji, so potekali v okviru rezidence AreHolland v mestu Enschede na Nizozemska.
Projekt podpira poljsko Ministrstvo za kulturo in narodno dediščino.
