PIFcamp

Za večino je zadnji dan v Trenti pomenil pozno bujenje. Po še enem okusnem zajtrku, s katerim sta nas vsako jutro razvajali Polona in Urša, nekajkrat ob pomoči Ahaca, pa so se v taboru začeli nabirati prvi obiskovalci.

Že zgodaj so tabor obiskali nekateri lanskoletni udeleženci, prijatelji, znanci… Nekateri, denimo ekipa punc iz novonastalega benda ČIPKE, se niso zgolj družili in seznanjali s projekti, temveč se lotili tudi dela, denimo izdelave novih inštrumentov.

Preko dneva so nekateri dokončevali projekte, potekale so demonstracije, spet in spet smo se veselili ob rušenju instalacije, ki je nastala ob štiridesetletnici potresa v Sotočju.

Od popoldneva smo posedali ob ognju, pekli, se smejali, pripovedovali zgodbe… Veselo je bilo.

Dario je prijel za dude, džemal skupaj s še nekaterimi drugimi glasbeniki, udeleženci tabora.

Zvečer nam je muziko sukal Blaž, ki je še tiste poškodovane med nami vsaj za hip pripravil na ples. Glasbo smo ponoči pospremili tudi z vizualizacijami. Predvsem Vivoda (Izland) je obarval večer z vidžejanjem.

Za oddajo o sodobni umetnosti na novogoriški lokalni televiziji, je prispevek posnel Aljoša Abrahamsberg. Prepričan, da je sodobni umetnosti v medijih namenjeno premalo prostora, ta manko zapolnjuje s svojimi prispevki. Tokrat s podrobnim poročilom o dogajanju na letošnjem PIFcampu.

Žalostni, da je konec, smo se še v srcu poslovili od Trente in jo zapustili bogatejši za nova znanja in tudi prijateljstva. Hvala vsem, ki ste prišli in skupaj z nami ustvarjali nepozabne trenutke, vsem podpornikom, predvsem pa Tini in Urošu, ki sta nam to omogočila.

Po zajtrku smo se v strnjeni četici odpravili na za čisto vse PIFlarje obvezen pohod do Velikih korit. Kratek sprehod ob Soči nas je pripeljal do ene tistih sanjskih lokacij, ki jih nikoli ne pozabiš. Tam so se nekateri med nami preizkusili v raftanju, drugi so skakali iz pečin, tretji zgolj posedali in uživali ob razgledu na hipnotično turkizno barvo Soče.

Povratek v tabor je prinesel čas za kosilo in po njem sladkanje s pecivom. Izjemno okusno rojstnodnevno torto za Petra, Johna in Lia, je večer prej pripravila Polona. Na tokratnem taboru se okusne sladice kar vrstijo, kasneje smo namreč lahko uživali še v sadnih halvah.

Po kratkem počitku so se nekateri zaposlili z igrami, metali smo frizbi, spuščali »zmaja«, tudi slackline je prišel na vrsto.

Drugi so nadaljevali z delom na svojih projektih. Hannah je v šotoru naredila uvod v ustvarjanje na področju e-tekstilij in predstavila spletno stran How to get what you want. Vse to z željo spodbuditi, da kar največ elektronskih delov naredimo sami in ne uporabljamo tovarniških. Kar dopušča večjo kontrolo in s tem fleksibilnost, da pridemo do želenih rezultatov. Dobila pa je tudi idejo za rokavico, s katero bi lahko iz rastlin, ob spremenjeni moči stiska s prsti, izvabljala različne zvoke.

Navdahnjen z njeno predstavitvijo, se je Cedrik kasneje lotil izdelovanja nakita, na PIFvezju je nastal obesek za verižico opremljen z modro lučko, lotil se je zapestnice, ki jo je opremil s prevodnim materialom in bucikami, vpetimi okoli zapestja. Želi namreč, da bi se ob dotiku lahko odzivale na dražljaje. Podobno kot njegove Mimoze, ki so že nekoliko utrujene od stalnega drezanja vanje. Izvedel je namreč več eksperimentov in beležil podatke o tem, kako se Mimoze odzivajo na dotik, temperaturo, vlago…

Mehičanki sta nadaljevali s prevajanjem energije v zvok. Na odprti soboti bosta bio-laboratorij v šotoru spremenili v zvočno svetlobno bakterijsko sobo, kjer bomo s pomočjo zvoka in svetlobe lahko slišali, kako razne alge in bakterije komunicirajo z nami. V teh dneh so namreč zrasle v njunih baterijskih baterijah.

Pred večerjo nam je, preden nas je zapustil, svoj projekt predstavil Brgs. Kratek »džem sešn« se je prevesil v večerno vrtenje muzike. V nekem hipu se je sicer zdelo, da se prav trudimo izbirati čimbolj idiotske komade. Ampak večina je uživala in poplesavala vse do sončnega vzhoda.

No, še prej smo na žar vrgli ribe in uživali v pečenih dobrotah ter izjemnem okusu Soške postrvi. Malo tudi žalostni, teden je hitro minil, in letošnji PIFcamp prihaja h kraju.

Jutro so zaznamovali zgodnje vstajanje in obiski. Med drugim nacionalne televizije, ki je posnela prispevek za Poletno sceno.

Z nami so lahko delili tudi navdušenje ob demonstraciji potresnega sunka. Performans z zvočnimi sunki smo sicer uspešno izvedli šele v drugo. Prvo pa ob premočnih basih skurili zvočnik. Kljub temu že zdaj lahko rečemo, da je ekipa z Soichirom na čelu uspešno realizirala svoj projekt. Njihovo srečo ob še enem rušilnem sunku, ki smo ga znova simulirali pozno v noč, smo delili čisto vsi in dogodek pospremili z glasnimi vzkliki.

V tišini notranjosti hiše, skrit od oči, že vse dni ustvarja Jože. V Trento je prinesel posebno vrsto kalifornijskih alg, pri katerih ga zanima bioluminiscenca. Ob fizičnem dražljaju namreč te izpustijo interval svetlobe. Z motnjami tekočine, v kateri živijo, želi v prihodnjih dneh eksperimentirati in ustvarjati razne svetlobne efekte. Kar bomo lahko preverili tudi v soboto, ko vabimo na dan odprtih vrat.

Del ekipe se je v poznih popoldanskih urah kljub slabemu vremenu znova odpravil v hrib. Na čelu z našim tabornim strokovnjakom za divjo prehrano in vodičem za pohode po okoliških vrhovih smo tokrat obiskali vas Skala, pomembno predkrčansko, kultno mesto, na katerem stoji kapelica, in v kateri sta se že takoj za vhodnimi vrati skrivali mir in tišina.

V šotoru, kjer imamo bio-laboratorij, sta Interspecifics iz vzorcev, ki sta jih nabrali, naredili baterije. Ugotavljata, da največ energije oddaja vzorec zemlje, ki je bil včeraj vzet pri sirarni v Dupljah ob Krnskem jezeru. Tudi sicer so v šotoru cel dan potekale razne delavnice in predstavitve. Tudi izločanja estrogena, ki jo je izvedla Mary.

Svojega projekta se je končno lahko lotil naš simpatično zmeden Francoz. Njegove Mimoze, ki so v Trento prišle iz ljubljanskega Botaničnega vrta, so bile pozabljene v temi in so zato prvo morale na krajše okrevanje. Sramežljive, nežne dušice so na soncu sčasoma le prišle k sebi, postale bolj vesele, odzivne na dotik. In Cedric je kljub preganjanju noči uspel izvesti prve meritve električnega odzivanja na dražljaje. Zadovoljen ugotavlja, da je čas, da jih priklopi na vezje in njihove odzive prevede v zvočne in svetlobne dražljaje.

Tudi jutri nadaljujemo s projekti, odpravili se bomo še na Korita. Sicer pa ob večerih igramo tarok in ugotavljamo, da nam gre vsako noč bolje. Že drugo leto zapored najbolj popularna večerna aktivnost.

Save