Kategorija: PIFlog

Po deževnem četrtku je sledil deževen petek. V PIFtopii smo se k sreči izognili hujšim neurjem, a smo zaradi izrednih razmer v več regijah po Sloveniji morali sprejeti odločitev, da odpovemo Odprto soboto. Zaključek PIFcampa je udeležencem kljub temu dihal za ovratnik, zato smo, kljub nenehnemu deževju, lahko spremljali povsem običajno petkovo stopnjo marljivosti.

Laurent, o katerem smo že pisali v letošnjem PIFlogu, se je odločil s predstavitvijo odpraviti takoj v petek po zajtrku. Tistim, ki se še niso čudili njegovemu (res posebnemu!) vmesniku za kodiranje v živo, je predstavil svoj setup, s katerim v nastopih povezuje ples in kodiranje glasbe. Prost vseh obveznosti PIFprojekta se je tako lahko ves petek in soboto udeleževal delavnic, predstavitev in jamov.

Mayi Minder pa je čez teden deževno vreme prekrižalo načrte za raziskovanje in pripravo vodnika po bakterijah, zato je pod baldahinom pripravila predstavitev enega svojih preteklih projektov, delavnice izdelave napajalnih celic iz mikrobov, ki jo sicer razvija in izvaja v sodelovanju z Mirando Moss – Kraut Source Energy je dobro dokumentirana na Hackteria wikiju, kjer si lahko tudi prenesete navodila za pridobivanje energije iz raznih smrdečih snovi, kot so kislo zelje, urin ali blato.

Še pred kosilom smo lahko zaznali določene indice, da bo v petek, kar se zvoka tiče, prevladal noise. Dan Xu je pod geslom “Let’s make some noizzzeee” PIFlarje povabila k izdelovanju kraakdoosov, inštrumentov za proizvajanje hrupa, ki jih je v sedemdesetih v amsterdamskem STEIM-u razvil Michel Waisvisz.

Na škatlico za prask(et)anje, kot bi lahko prevedli ime tega preprostega inštrumenta, igramo z dotikanjem ploščice, kar Danino delavnico lepo poveže z aktivnostjo, ki se je medtem (še vedno) dogajala pod streho šotora. Udeleženci Robove delavnice so tudi v petek nadaljevali z gradnjo inštrumentov iz serije Omrežja na dotik, o njenem vrhuncu pa več v poročilu s sobotnega dogajanja.

Po kraju primernem kosilu (riba in krompirjeva solata) se je nekaj radovednežev zbralo na Nejčevi predstavitvi ustvarjanja animacij z umetno inteligenco. Med publiko smo opazili raznoliko publiko, od live coderjev do ekologov in animatorjev. Nejc je predstavil svojo prakso in se dotaknil tudi številnih drugih zanimivosti, na primer svojega navdušenja nad solar punkom. Zbrano poslušalstvo je seznanil tudi s projektom v nastajanju, kratkim eksperimentalnim generativnim animiranim filmom z delovnim naslovom Najprej moramo prisluhniti drevesom, v katerem raziskuje družbene situacije v odnosu do okolja in ekosistema ter sonaravne in trajnostne načine bivanja.

Preden se je v PIFcampu zmračilo, smo bili na terasi priča še dvema predstavitvama: najprej je občinstvo zabaval Jani Pirnat, ki je izven PIFtopie kurator v ljubljanski Vžigalici in član Društva za domače raziskave, na tedenskih druženjih v Soči pa tudi eden naših najljubših slovenskih sodobnih umetnikov. Jani je zbranim predstavil svoja PIFprojekta, Kmečki upor in Rock’n’roll. Medtem ko je prvi za nekaj dni okusil internetno slavo, je drugi – mešalka za cement, preoblikovana v disko kuglo s kotalečim se kamnom v notranjosti –, zaenkat zabaval le PIFlarje. A glede na odzive poslušalstva gre verjeti, da se bo predstavil tudi zunanjemu občinstvu.

Nato je svoje pretekle projekte predstavil še letošnji PIFrezident, Michael Candy, ki je zbrane navduševal s svojim nalezljivim veseljem do gradnje robotov in pripovedmi s prejšnjih umetniških rezidenc. Ujeli smo video delo Ether Antenna, ki ga je ustvaril na rezidenci v nepalskem združenju za robotiko (RAN). Ta narativni kratki film, ki je čudovito zmontiran na glasbo Pauline Anne Strom, se vsebinsko naslanja na budistične pripovedke, vse vloge pa, seveda, zaigrajo roboti. Enega izmed njih je, v nekoliko osnovnejši varianti, zgradil tudi na PIFcampu. Še priporočilo: če boste septembra v Ljubljani, ne zamudite njegove instalacije v sklopu jesenskega podaljška festivala Svetlobna gverila.

Petkov večer je minil predvsem v znamenju odvodnjavanja baldahinov in šotorskih kril, a seveda ne brez dodatnih zvočnih krajin, ki so dopolnjevale in občasno preglasile dežne kaplje – od nojzerskih jamov do terasa partyja, v PIFtopii je prostor za vse.

… oz. napovednik za petkov in sobotni blog, ki se pojavita v ponedeljek in torek in sredo. Fotografije so (kot vsak dan) delo izjemnega fotografskega PIFtandema, Katje Goljat in Matjaža Rušta.

Kot ste verjetno ugotovili že iz samega naslova prispevka, je bil četrtkov urnik nabito poln delavnic. Čeprav se zelo trudimo, da bi vam novice s PIFcampa posredovali pravočasno, se nam je to nekoliko izmuznilo, kar je posledica tako dejstva, da se je dogajalo res veliko, kot tudi včerajšnjih preobilnih padavin. Ko se začne formirati PIFjezero, število suhih delovišč pade globoko pod higienski minimum. Udeležencem to vseeno ni povsem pokvarilo planov za izvedbo delavnic. Takoj po zajtrku je bila na sporedu prva od dveh delavnic Omrežja na dotik – Metina delavnica izdelovanja priponk in drugega okrasja z LED diodami, ki je bila tudi ena bolj priljubljenih delavnic.

Medtem je Rob v šotoru pripravil predstavitev druge delavnice iz serije omrežij na dotik, delavnico izdelave eksperimentalnih zvočil. Po uvodni razlagi tehnloškega ozadja so se udeleženci odpravili na lov za primernimi podlagami. Ko so bili s svojimi najdbami zadovoljni, so pričeli z nadgradnjo desk in polen v glasbene inštrumente, ki so občutljivi na dotik in s pomočjo mikrokrmilnika ESP32 preko OSC protokola pošiljajo sporočila v SuperCollider. Robova delavnica, ki se je raztezala čez več dni, je šotorišče do konca tedna spremenila v nekakšen gobnjak zvočil in domiselnih rešitev. Več o tem v poročilu s sobotnega dogajanja.

Istočasno je na terasi potekala delavnica Instant Party Line Bautista, na katerem je udeležencem predstavila živo kodirano glasbo, temeljna načela live codinga in okolje Tidal Cycles, eno izmed popularnejših orodij med glasbeniki-koderji. Sledil je praktični del delavnice, na katerem so se udeleženci preizkusili v kodiranju glasbe v živo v jeziku MiniTidal in za trenutek izkusili kolaborativno kodiranje z uporabo spletnega orodja Estuary. Kot nam navdušeno pojasni Alicia, je daleč najboljša lastnost tega orodja za skupinsko kodiranje v različnih jezikih ta, da časovno uskladi vse sodelujoče, zato je idealna rešitev za participativno kodiranje na daljavo.

O delavnici smo povprašali tudi eno izmed udeleženk, Julio, ki je uživala v Linini predstavitvi, zapomnila si je predvsem njeno izjavo, da je bistvo kodiranja v živo to, da se ob tem zabavamo. Pravi, da je delavnica upravičila svoje ime, saj je ponudila instantno zabavo. Na terenu pa smo uspeli ujeti tudi Linino odlično razlago drugega temeljnega načela live codinga – ne gre le za deljenje ekrana (kot pravi ena izmed točk manifesta), temveč za deljenje v najširšem pomenu. S tem, ko poslušalcem ali gledalcem ponudimo vpogled v ozadje procesa, jim omogočimo, da kodo skopirajo in sami zaigrajo naš set.

Pod šotorskim krilom se je Robovi delavnici postopoma pridružila še delavnica dua Oscilloscope Music, o katerem smo se že razpisali v poročilu s PIFsrede. Navdušenje nad njunim nastopom se je zrcalilo v številu udeležencev, ki so se najprej naučili osnov varnega rokovanja z laserji, se spoznali s Hansijevim in Chrisovim sistemom in programskim orodjem, nato pa so se tudi sami preizkusili v laserskih vizualizacijah.

Po kosilu (punjene paprike!) se je na drugem koncu PIFcampa ob kavi in pesinem pecivu zbrala družba navdušencev nad vsem, kar je povezano s hrano. Ahac jih je sprejel v svojem domačnem kotičku in jih povabil k deljenju spominov na Daria Corteseja, ki je “PIFcamp resnično povezal z naravo,” kot je lepo povzel naš gostitelj. Prisotni so delili zgodbe o tem nabiralcu in poznavalcu fermentacije, užitnih divjih rastlin in okoliške narave. Če izpostavimo eno skupno točko vseh pripovedi, je to dejstvo, da vsi, ki smo ga poznali, pogrešamo Daria. PIFood kotiček smo morali nato žal zapustiti, o pogovorih, ki so kasneje potekali ob prijetni jazzovski spremljavi, vam poročamo v eni od naslednjih objav.

Čeprav se morda zdi, da PIFlarji zaradi obilice delavnic in padavin niso uspeli napredovati s svojimi PIFprojekti, vas lahko takoj pomirimo, da temu ni bilo tako. Če daš PIFlarju dež, bo domislil visokotehnološko rešitev in nadaljeval z delom. Ena izmed naših najljubših je gotovo Jelissina zaščita za laptop. Kot se pogosto dogodi na PIFcampu, te rešitve ni potrebovala za napredovanje pri svojem PIFprojektu. Povezala se je z umetniškim dvojcem Swamp_Matter, ki ga sestavljata Eva in Ana Laura, in z jima delila svoje programerske veščine. Eden izmed članov ekipe projekta, ki je (tako kot Jelissa) organsko postal del njunega umetniškega raziskovanja, je tudi Jure, a o tem več v poročilu s sobotnih predstavitev. Zaenkrat le napoved, da boste brali o plesočih kamnih.

Ob večeru so live coderji nadaljevali s svojim PIFprojektom okuževanja udeležencev s to umetniško prakso. Blaž je organiziral delavnico kodiranja v živo v okolju Hydra, ki se je morda spomnite že iz lanskega PIFloga. Pri tem je bil očitno uspešen, saj so vsi udeleženci delavnice kasneje pokazali svoje novo pridobljeno znanje na PIFdogodku From Scratch, kjer so vizualizirali glasbo udeležencev Linine delavnice in prekaljenih koderjev.

Večer se je počasi prevesil v noč. Ker je ura že pozna, vašo reporterko pa jutri čaka še pakiranje in pospravljanje, bo skušala dogajanje strniti v koncizno zaporedje enostavčnih povedi in besed, ki jim bo sledila serija fotografij: From Scratch s 15 nastopajočimi, čudovit set Ewena Chardronneta in b2b z Blažem, povezovanje skupnosti, cocktail party, srdita tarok borba, epic boj z gladino in obsegom PIFjezera. Lahko noč!

Epic PIFbattles. Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt

Ker ena-žena-blog-ekipa še ni našla besed za opis včerajšnjega epskega PIFdne vam najprej postreže s serijo fotografiji (in dvema podpisoma).

Prva polovica srede na PIFcampu je tradicionalno rezervirana za pohod do Krnskega jezera. Vstajanje ob 6:00 ni najbolj popularna aktivnost, a se kljub temu vsako leto zanjo odloči kar nekaj PIFlarjev – naša najljubša ekipa za zajtrke, ki v torek zvečer odpre sendvičarno, je poročala o 12 naročilih. Pohodnike je vodil Jaka iz društva Ekologi brez meja, ki letos v PIFcampu skrbi tudi za ekološki otok in budno spremlja (in tehta) količino različnih vrst odpadkov, glede na zbrane podatke pa bo predlagal smernice za izboljšave v prihodnosti.

Vaša reporterka je v sredo pomagala pri pripravah na PIFkoncert v Trdnjavi Kluže, zato se pohoda ni mogla udeležiti. Na srečo so PIFlarji vedno največ korak stran, zato smo za rokav pocukali enega izmed pohodnikov. Oriol, ki tudi sicer rad zahaja v gore, je bil nad pohodom navdušen. Ne preveč zahtevno pot od Doma Klementa Juga v Lepeni do jezera je skupina prehodila v dobrih dveh urah, preden so se zazrli v čudovito Krnsko jezero pa so si privoščili še postanek in kavo v planinskem domu, pred katerim so se tudi vpisali v knjigo. Pot nazaj je trajala nekoliko dlje, vendar pa je planinskemu krožku vseeno uspelo doseči bazni PIFcamp v času kosila.

Na pobudo Janija Pirnata, starega znanca PIFcampa, se je del ekipe odločil enega izmed številnih jamov, ki se v taboru dogajajo na terasi ali v šotoru, premakniti med zidove trdnjave v Klužah. Na dogodku, ki je potekal pod naslovom PIFkoncert in Algorave: Laserji, piskanje in bliskanje, je nastopilo kar 14 performerjev. Večino poslušalstva so predstavljali udeleženci PIFcampa, a smo med publiko opazili tudi nekaj deset zunanjih obiskovalcev. Dvorišče trdnjave je čudovito prizorišče, a dogodek ni uspel zaradi tega. Takoj na začetku poročila se moramo za to zahvaliti čudovitim performerjem, ki so nas s svojo glasbo in vizualijami prestavili v druge dimenzije.

Ob devetih je na oder stopila PIFtrojka ustvarjalcev, ki so prvič nastopili v tej postavi – multiinštrumentalista Roba Canninga in Robbie Hopper je z v živo kodiranimi vizualijami v okolju P5LIVE spremljala Julia Múgica (aka Dr. Ju). Za njimi sta v kombinaciji modularnih synthov in live codinga prav tako premierno zvočila Tilen Sepič in Linalab (Lina Bautista), ki je na PIFkoncertu za nastop prvič (zelo uspešno) uporabila programsko okolje Mercury. Na polovici seta sta svoje mesto na enem izmed zidov trdnjave zasedla Hansi3D in Jerobeam Fenderson in notranje zidove prekrila z raznobarvnimi laserskimi meglicami.

Občinstvo je bilo že dodobra ogreto, ko sta Oscilloscope Music zarotirala laserje v smer hriba pod Hermanovo utrbo. Po vzdihih, žvižgih in aplavzih med njunim AV setom sklepamo, da so bili prisotni vseeno nepripravljeni na osupljiv šov. Ena izmed udeleženk je na svojem instagram profilu objavila story, v katerem smo uspeli slišati naslednji neprecenljiv komentar: “Kaj je tooo?! Jaz sem v 16 dimenzijah naenkrat!”

Po uigranem dvojcu je oder zavzel nov PIFsupergroup, tokrat v postavi Manu Retamero aka ëgg in Tina Tonagel ob digitalno-analogni vizualni poeziji Sophie Bulgakove. Pri zadnjih dveh nastopih so spet prišli na račun ljubitelji live codinga: supertrio kolektiva Toplap Barcelona – Iván, Roger in Niklas – je pokazal svoje programerske in performerske veščine ter, seveda, svoje ekrane. Iván glasbo kodira v SuperColliderju s pomočjo umetne inteligence, Niklas nastopa v svojem jeziku Mégra, Roger pa je za vizualije uporabil Animatron, okolje za živo kodirane 2D animacij, ki ga je soustvaril z Glenom Fraserjem. Za popoln zaključek je z ravno pravšnjim doziranjem ritmov, repeticije in melodičnosti poskrbel Laurent, ki je svoj AV set pripravil v okolju FoxDot. Sredin zaključek ni bil ravno tradicionalen, a je pogled na PIFurnik zato napovedal veliko tradicionalnejši četrtek – delavnica na delavnico na delavnico. Klasika, o kateri bomo seveda tudi poročali.

please wait. PIFlog entry coming soon!

Udeleženci so se zbudili v počasen, deževen torek. Sivi oblaki so PIFcamp prekrivali večino dneva, vendar PIFlarjev dežne kaplje ne ustavijo, morda le nekoliko upočasnijo. Dopoldan se je delavnica izdelovanja kimčija, ki jo je vodila Maya Minder, umaknila v varno zavetje Nežine kuhinje. O rezultatih bomo poročali v soboto, ko bomo fermentirano delikateso tudi poskusili.

Po kosilu sta Alicia Champlin in Julia Múgica udeležence povabili na delavnico izdelovanja merilnikov srčnega utripa. Njuna napravica, nekakšna zapestnica, uporablja mikrokrmilnik EPS32, ki podatke, ki jih zaznava senzor za merjenje srčnega utripa, pošilja prek omrežja WiFi. Alicia in Julia bosta nato sonificirali podatke in ustvarili skladbo za predvajanje na večkanalnem sistemu. Njun prvotni načrt je bil, da bosta delo predstavili v kupoli, vendar moramo žal poročati, da vremenske razmere niso idealne.

Letošnji PIFrezident Michael Candy, ki uživa v izdelovanju nesmiselnih naprav, je udeležencem predstavil svoj dron, na katerega včasih namesti mobilni telefon z videoposnetki, ki jih je posnel na drugih lokacijah. Michael se navdušuje nad gradnjo najrazličnejših robotov, zato bomo o njegovih PIFprojektih gotovo še pisali.

Rob Canning se s hčerko Meto že nekaj dni pripravlja na četrtkovo delavnico izdelovanja omrežja na dotik, ki bo udeležencem ponudila izbiro med tremi težavnostnimi stopnjami – od LED broške do inštrumenta, na katerega igramo z dotikanjem žic. Poleg gradnje različnih naprav so nekateri udeleženci pridno zidali tudi z opekami. Spoznajte Martina Mušiča (na fotografiji pod Robom), ki se ukvarja z glino in porcelanom. Soudeležence je že povabil, da preizkusijo različne vrste gline za modeliranje predmetov. Eden od njegovih PIFprojektov je tudi izdelava peči za žganje gline, v kateri bodo konec tedna spekli oblikovane izdelke.

Zadnjo torkovo delavnico je pripravil Rodolfo Acosta Castro, ki je na udeležence prenesel navdušenje nad oglašanjem netopirjev, eholokacijo, in napravami za njihovo zaznavanje. Največ občudovanja je požela naprava za zaznavanje ultrazvočnih frekvenc, ki jo je izdelal sam in oglašanje netopirjev prevaja v frekvence, ki jih slišimo tudi s človeškim ušesom. Rodolfovo napravo bodo sestavili tudi udeleženci – poleg detektorja je pripravil tudi kite za sestavljanje sintetizatorjev, ki reproducirajo oglašanje netopirjev. Ker je bil za udeleženci že dolg dan, so se po večini le pripravili na sestavljanje, nekateri najbolj vztrajni pa so se nemudoma lotili spajkanja. Ko jih bo prvim PIFlarjem uspelo sestaviti, vas o tem nemudoma obvestimo.

Ponedeljkov jam so zavzeli live coderji, v torek pa smo spremljali povratek navdušencev nad synthi (in povratnimi zankami). Ob vizualni spremljavi digitalno-analogega setupa Sophie Bulgakove in Laurenta Malysa, sta Tina in Manu z bogatimi teksturami udeležence zazibala v noč …

Tudi v PIFtopii se delovni teden zares začne šele v ponedeljek. Udeleženci so ga večinoma izkoristili za planiranje, spoznavanje okolice in raziskovanje. Po zajtrku se je skupinica udeležencev pridružila Ewenu na sprehodu in spuščanju (ali bolje: dviganju) solarnega balona. Dopoldan so se PIFlarji sicer še nekoliko uglaševali in sprehajali po okolici tabora, po kosilu (in kavi!) pa je teren že spominjal na pravo delovišče.

Skupina nastopajočih in organizatorjev sredinega PIFkoncerta v trdnjavi Kluže se je popoldan odpravila na ogled lokacije, navdušenci nad divjo hrano pa so se s sosedo Nežo podali na sprehod na Lamovje, na katerem so spoznavali užitne rastline in gobe. O nabiralniški odpravi in ostalih aktivnostih, povezanih s hrano, bomo poročali v posebnem PIFood prispevku. V baznem taboru so medtem potekale delavnice: ob 4:20 je Maggie Kane pod baldahinom organizirala delavnico izdelovanja PIFdnevnika, Nejc Trampuž pa je zainteresirano javnost povabil na uvodno predstavitev ustvarjanja animacij z umetno inteligenco.

V polnem teku so tudi priprave na projekte v kupoli za potopitveni zvok. Prvo opravilo je seveda postavljanje same strukture. Eden izmed udeležencev, ki bodo svoja dela predstavili v kupoli, je Lan Wu, ki pripravlja zvočno delo iz terenskih posnetkov. Popoldan je navdušence nad terenskim snemanjem povabil na testni sprehod, na katerem so se raztepli na vse strani neba in lovili zvoke v okolici Soče.

Ponedeljek se je zaključil ob ognju, kodiranju v živo in laserjih, ki sta jih na bližnje drevo projicirala Hansi in Jerobeam (aka Oscilloscope Music). Kljub izdatnim količinam kave in klubskih pijač je vaša reporterka zaradi nizkega zračnega pritiska nekoliko upočasnjena, zato izčrpnejša poročila o PIFprojektih pričakujte jutri.

O čem boste brali na letošnjem PIFlogu? Po uvodnih predstavitvah lahko napovemo, da boste ponovno okrepili svoje znanje o kodiranju v živo, spremljali povratek navdušencev nad fermentacijo in nabiralništvom in se z vsemi čuti potopili v okolico vasi Soča. Tudi letos pa ne bodo umanjkali synthi, laserji in najrazličnejši robotki. Delovišča so pripravljena, gremo v akcijo!

Ob številnih live coderjih, ki ste jih že spoznali na tem blogu, je med letošnjimi udeleženci tudi nekaj novincev. Laurent Malys je PIFcamp letos obiskal prvič, v tem tednu pa bo nadaljeval delo na svoji predstavi Body to Code, v kateri spaja ples in kodiranje v živo. Ironična in nepraktična transhumanistična predstava prikazuje kreativnost algoritmske elektronske glasbe, obenem pa prevprašuje vmesniške povezave med ljudmi in stroji.

Niklas Reppel, eden izmed povratnikov in članov kolektiva Toplap Barcelona, pa v svoji praksi live coding pogosto povezuje s terenskimi posnetki. Letos bo okolico PIFcampa naselil z različnimi predmeti, na katere namešča binauralne mikrofone (v obliki človeških ušes), da bi raziskal, kako se sliši svet okoli nas iz nečloveške perspektive. Projekt posveča spominu na skladatelja in zvočnega umetnika Alvina Lucierja.

Blaž Pavlica, stari znanec PIFcampa, se vrača s projektom DIY zvočne kupole, ki jo je letos nadgradil v vseh pogledih – poleg čisto nove lahke strukture, ki olajša sestavljanje, kupola za potopitveni zvok zdaj zajema sistem 16 zvočnikov, nad njo pa lebdi strehica, ki jo varuje pred dežnimi kapljami. Zvočno krajino kupole bodo soustvarjali številni PIFlarji, o njihovih projektih pa bomo poročali v naslednjih dneh.

Na terenu PIFcampa so, poleg piscev vašega najljubšega PIFloga, prisotni tudi reporterji za portal Makery in drugi dokumentaristi. Koder in ilustrator Roger Pibernat, ki je bil med bolj aktivnimi lanskimi udeleženci, bo na letošnjem PIFcampu za prej omenjeni portal ustvarjal vizualni dnevnik. Komaj čakamo rezultate!

Uvodni prelet nekaterih projektov zaključujemo z enim naših najljubših ponavljajočih se PIFprojektov – Klemen Košir že peto leto zapored raziskuje kako nahraniti več kot 60 lačnih PIFlarjev. Zaenkrat kaže, da mu bo to ponovno uspelo. Jutri poročamo o prvih delavnicah in napredku preostalih projektov, zato ostanite na liniji!