Kategorija: PIFlog

Po deževnem četrtku je sledil deževen petek. V PIFtopii smo se k sreči izognili hujšim neurjem, a smo zaradi izrednih razmer v več regijah po Sloveniji morali sprejeti odločitev, da odpovemo Odprto soboto. Zaključek PIFcampa je udeležencem kljub temu dihal za ovratnik, zato smo, kljub nenehnemu deževju, lahko spremljali povsem običajno petkovo stopnjo marljivosti.

Laurent, o katerem smo že pisali v letošnjem PIFlogu, se je odločil s predstavitvijo odpraviti takoj v petek po zajtrku. Tistim, ki se še niso čudili njegovemu (res posebnemu!) vmesniku za kodiranje v živo, je predstavil svoj setup, s katerim v nastopih povezuje ples in kodiranje glasbe. Prost vseh obveznosti PIFprojekta se je tako lahko ves petek in soboto udeleževal delavnic, predstavitev in jamov.

Mayi Minder pa je čez teden deževno vreme prekrižalo načrte za raziskovanje in pripravo vodnika po bakterijah, zato je pod baldahinom pripravila predstavitev enega svojih preteklih projektov, delavnice izdelave napajalnih celic iz mikrobov, ki jo sicer razvija in izvaja v sodelovanju z Mirando Moss – Kraut Source Energy je dobro dokumentirana na Hackteria wikiju, kjer si lahko tudi prenesete navodila za pridobivanje energije iz raznih smrdečih snovi, kot so kislo zelje, urin ali blato.

Še pred kosilom smo lahko zaznali določene indice, da bo v petek, kar se zvoka tiče, prevladal noise. Dan Xu je pod geslom “Let’s make some noizzzeee” PIFlarje povabila k izdelovanju kraakdoosov, inštrumentov za proizvajanje hrupa, ki jih je v sedemdesetih v amsterdamskem STEIM-u razvil Michel Waisvisz.

Na škatlico za prask(et)anje, kot bi lahko prevedli ime tega preprostega inštrumenta, igramo z dotikanjem ploščice, kar Danino delavnico lepo poveže z aktivnostjo, ki se je medtem (še vedno) dogajala pod streho šotora. Udeleženci Robove delavnice so tudi v petek nadaljevali z gradnjo inštrumentov iz serije Omrežja na dotik, o njenem vrhuncu pa več v poročilu s sobotnega dogajanja.

Po kraju primernem kosilu (riba in krompirjeva solata) se je nekaj radovednežev zbralo na Nejčevi predstavitvi ustvarjanja animacij z umetno inteligenco. Med publiko smo opazili raznoliko publiko, od live coderjev do ekologov in animatorjev. Nejc je predstavil svojo prakso in se dotaknil tudi številnih drugih zanimivosti, na primer svojega navdušenja nad solar punkom. Zbrano poslušalstvo je seznanil tudi s projektom v nastajanju, kratkim eksperimentalnim generativnim animiranim filmom z delovnim naslovom Najprej moramo prisluhniti drevesom, v katerem raziskuje družbene situacije v odnosu do okolja in ekosistema ter sonaravne in trajnostne načine bivanja.

Preden se je v PIFcampu zmračilo, smo bili na terasi priča še dvema predstavitvama: najprej je občinstvo zabaval Jani Pirnat, ki je izven PIFtopie kurator v ljubljanski Vžigalici in član Društva za domače raziskave, na tedenskih druženjih v Soči pa tudi eden naših najljubših slovenskih sodobnih umetnikov. Jani je zbranim predstavil svoja PIFprojekta, Kmečki upor in Rock’n’roll. Medtem ko je prvi za nekaj dni okusil internetno slavo, je drugi – mešalka za cement, preoblikovana v disko kuglo s kotalečim se kamnom v notranjosti –, zaenkat zabaval le PIFlarje. A glede na odzive poslušalstva gre verjeti, da se bo predstavil tudi zunanjemu občinstvu.

Nato je svoje pretekle projekte predstavil še letošnji PIFrezident, Michael Candy, ki je zbrane navduševal s svojim nalezljivim veseljem do gradnje robotov in pripovedmi s prejšnjih umetniških rezidenc. Ujeli smo video delo Ether Antenna, ki ga je ustvaril na rezidenci v nepalskem združenju za robotiko (RAN). Ta narativni kratki film, ki je čudovito zmontiran na glasbo Pauline Anne Strom, se vsebinsko naslanja na budistične pripovedke, vse vloge pa, seveda, zaigrajo roboti. Enega izmed njih je, v nekoliko osnovnejši varianti, zgradil tudi na PIFcampu. Še priporočilo: če boste septembra v Ljubljani, ne zamudite njegove instalacije v sklopu jesenskega podaljška festivala Svetlobna gverila.

Petkov večer je minil predvsem v znamenju odvodnjavanja baldahinov in šotorskih kril, a seveda ne brez dodatnih zvočnih krajin, ki so dopolnjevale in občasno preglasile dežne kaplje – od nojzerskih jamov do terasa partyja, v PIFtopii je prostor za vse.