PIFcamp 2017 – 2. dan

Jutranji uvod v drugi dan tabora nas je dober ducat pričelo z jogo. Gea je uvodni in zaključni del ure »Yogee« posvetila sproščanju, ostali čas pa smo se zavzemali razne poze in se pri tem dobro raztegnili.

Takoj po zajtrku je za jutranjo dozo deljenega znanja poskrbel Staš Vrenko, ki je manjši skupini predstavil proces risanja sheme vezja in osvetlil še, kako se ga jedka. Že jutri bodo nekateri vezja tudi v praksi zrisali in zatem jedkali.

Elektronska harmonika nizozemsko-slovenske naveze Vincent Groenhuis in Mojca Miklavec lepo napreduje. Prvo spuščanje zmaja s Cindy Regalado zaradi slabega vetra žal ni bilo povsem uspešno. Vendar se bomo v prihodnjih dneh še trudili ujeti ugoden veter, ki bo zmaja ponesel dovolj visoko, da posname fotografije okolice, ki bodo morda služile kasnejšemu mapiranju rastlinja v okolici.

Skupina ljudi se je pridružila prehranskemu zanesenjaku Rosenu Ivanovu in se, potem ko je Rosen prvi dan z manjšo skupino pripravil mate čaj s sladkorjem, lotila vanj dodajati divje kvasovke, ingver, sirotko, vodni kefir in kombučo, in sicer v različnih razmerjih, da bi našli kombinacijo, ki bo imela ravno prav ogljikovega dioksida in finega okusa, ki nastane pri fermentaciji. Smo že v pričakovanju »pifovske« gazirane pijače.

Po kosilu se nas je nekaj odpravilo na divji sprehod ob Soči z Dariem Cortesejem. Na okoliških travnikih smo nabirali razne dišavnice in druge rastline. Denimo šetraj, divji korenček, česen in koprive, ki so kasneje pristali na solatah, ki so pospremile že tako okusen obed. Tereza, Maruša in Tea nas res razvajajo.

V ponedeljek sta se nam pridružili še Hannah Perner-Wilson in Mika Satomi iz Kobakant, ki smo ju že nestrpno pričakovali. Razkrili sta okvirni časovni potek njunega projekta nosljive elektronike, ki jo želita zasnovati iz okoliških rastlin in povezati z zvokom.

Sicer pa je del popoldneva deseterica pod budnim očesom Petra Edwardsa sestavljala vsak svoj enostaven »echo« zvočni efekt in jih ob koncu tudi preizkusila. Pri tem je zanimivo ravno povezovanje. Glede na število glasbenikov na letošnjem taboru pa lahko še naprej pričakujemo mnoga neobremenjena »džemanja«.

Tako kot prvi večer smo se pred temo podali v gozd po kose lesa za taborni ogenj. Po še eni okusni večerji nas je obiskal lokalni kaplan. Zatem pa se je dogajanje prevesilo v rojstnodnevno zabavo. Za okusno čokoladno torto je poskrbela Polona. Atmosfera je rasla ob zvokih, ki so prihajali iz modularnih sintetizatorjev zvoka. Začel je slavljenec John Dinger, ki je ob Liu slavil rojstni dan, nadaljevala pa sta Peter Edwards in Václav Peloušek.

Navdušil je tudi Bernhard Rasinger, ki je hrbet hriba za hišo uporabil kot »platno« za laserski show.

Noč se je ob zvokih glasbe, plesu ter strastnih pogovorih ob ognju prelevila v jutro, ko so še zadnji med nami odšli na zaslužen počitek.

PIFcamp 2017 – 1. dan

Po uvodnem medsebojnem spoznavanju in seznanjanju z okolico smo popoldan prisluhnili prvim predstavitvam projektov ter razkrivanju načrtov za teden, ki ga bo dobrih petdeset ljubiteljev tehnologije, umetnosti, znanosti iz vseh koncev in krajev že tretje leto preživelo v dolini Soče.

Znova je denimo z nami Peter Edwards, Američan, ki v zadnjem času živi na Češkem, kjer sodeluje z Václavom Pelouškom in Tomášem Niesnerjem, ki imata v Brnu podjetje BASTL Instruments. Še pred večerjo so se nekateri začeli seznanjati z njihovimi modularni sintetizatorji zvoka.

Še en gost letošnjega tabora Andrew Quitmeyer je tekom dneva naredil demonstracijo leta drona, v večernih urah pa imel praktični prikaz rabe laserja na različnih podlagah, od rastlinskega lista do lesa.

Nekateri so se uspeli seznaniti tudi z osciloskopom, ki ga je v Sočo prinesel Bernhard Rasinger, in sicer v želji po povezovanju modularnih sintetizatorskih vezij, osciloskopov in laserjev.

Naš divji mož Dario Cortese znova napoveduje številne sprehode v naravo, kjer se bomo srečevali in spoznavali z zdravilnimi rastlinami iz okoliških travnikov.

Novost letošnjega tabora pa je poseben fokus na razvoju delavniških programov za otroke, ki jih bosta v soorganizaciji ekipe iz Rampa Laba in BioTehne vodila Cindy Regalado in Kristijan Tkalec. Cindy nam je prvi dan razkazala zmaja, ki ga namerava, opremljenega s kamero, spuščati v okolici kampa, s posnetimi fotografijami pa narediti zemljevid prizorišča in njegove okolice.

Seveda se veselimo prav vseh projektov. Denimo tistega Izraelcev Yairja Reshefa in Zoharja Messeca-Fara, ki se bosta lotila elektronske lizike, pa elektronske harmonike nizozemsko-slovenske naveze Vincenta Groenhuisa in Mojce Miklavec. Nestrpno pa pričakujemo tudi prihod Hannah Perner-Wilson in Mike Satomi iz KOBAKANT, ki bosta v tednu pred nami oblikovali »naravno« nosljivo tehnologijo.

Prehranski zanesenjak Rosen Ivanov se je že lotil prvih korakov v procesu raziskovanja različnih načinov, kako bi ogljikov dioksid, ki nastane pri fermentaciji, lahko uporabili za stvaritev gaziranih pijač – v postopku namerava uporabiti divje kvasovke, sirotko, vodni kefir in kombučo. Ob koncu tedna pa bomo gazirane napitke iz mate čaja lahko tudi preizkusili.

Menda pa se nam obeta tudi čisto prava etnografska študija postopkov deljenja znanja na PIFu, katere se loteva Ahac Meden. PIFcamp namreč spodbuja kreativno uporabo sodobnih tehnologij s poudarkom na aktivnem soustvarjanju projektov in prosti distribuciji znanja, idej in izkušenj.

Se že veselimo dogajanja v prihajajočih dneh.

Bio-fermentirane Mate pijače

»Materva« je postala simbol kubanske diaspore in nostalgičnega odnosa do Kube pred Castrom. »Club Mate« je tipična in izjemno cenjena pijača, ki jo vidite v rokah večine post-fordističnih alternativnih inženirskih kultur (npr. hekerjev). »Nativa« pa je pijača, s katero je Coca-Cola naravnost pogorela na argentinskem trgu. Kar združuje te tri napitke je ideja, da bi slaven mate čaj gazirali in tako prodrli na trg z novimi gaziranimi energijskimi pijačami, znanimi kot gasiosas de mate.

Rosen Ivanov v svojem projektu izhaja iz strasti do grma z latinskim imenom ilex paraguariensis, ki ga imenujemo tudi yerba mate, njegove tradicionalne rabe ter z njim povezane socialne zgodovine. Potem, ko je v hackerspacu v Barceloni delal na svoji verziji gazirane pijače na osnovi te rastline, se je odločil, da preizkusiveč različnih metod naravnega gaziranja, s katerimi bo ustvarila tradicionalno gazirano pijačo iz čaja.

Vabljeni, da se mu v prvih dneh tabora pridružite pri raziskovanju različnih načinov, kako bi ogljikov dioksid, ki nastane pri fermentaciji, lahko uporabili za stvaritev gaziranih pijač. V postopku namerava uporabiti naslednje kulture, a tudi vse druge metode, so zelo dobrodošle: divje kvasovke, sirotka, vodni kefir in kombuča.

Senzorji za branje okolja

Photo by Hana Josić.

Pod mentorstvom Kristijan Tkalca iz BioTehne se bodo udeleženci poglobili v zbirko senzorjev in s pomočjo Arduino mikrokontrolerjev sestavili nove naprave, s katerimi bodo lažje zaznavali okolico. Delavnica je odprta za vse nadobudne raziskovalce, ki se želijo spoznati z osnovami programiranja in uporabo Arduina ter senzorjev. Cilj je narediti čim bolj zanimive male raziskovalne naprave, s katerimi bo moč spremljali, kakšna je temperatura, vlaga, UV index, koliko je CO2 etc. Najbolj zanimivi primerki se bodo v soboto predelali v delavnico za otroke.

Preparirana vezja

Projekt Preparirana vezja Staša Vrenka temelji na kreativnem in individualiziranem spoznavanju temeljnih principov povezovanja ter spajanja zvočnih vezij. Udeleženci se bodo tekom praktičnih predstavitev spoznali s koncepti ne-linearnega feedbacka, logičnih vezij, circuit bendanja in fizičnega procesiranja zvoka.

V začetnem delu projekta bo moč izdelati kit prototipa elektroakustičnega instrumenta in orodja za fizično manipulacijo zvoka Soda v0.5.

Gre za semi-modularni instrument z več vhodi in izhodi, ki omogočajo poseg v samo signalno pot vezja. Potek tega signala se prične z jack inputom, v katerega je vklopljen npr. kontaktni mikrofon, kitarski magnet, synth, itd. Signal je nato poljubno ojačan, filtriran ipd., zatem pa preide v voltage controlled oscillator (VCO), ki ga glede na razpon njegove amplitude v živo spreminja v valovanje poševne oblike (ramp waveform). Signal se nato na izhodni stopnji vezja fizično manifestira skozi linijski izhod in notranji power amplifier, ki poganja zvočnik.

Temu bodo nato v drugem delu, sledeč lastnim glasbenim/zvočnim preferencam, dodajali razna zunanja vezja in fizične kontrapcije za oblikovanje zvoka.

Postopki širitve formalnih in posledično funkcijskih lastnosti osnovnega instrumenta bodo tako služili kot možnost nadaljnjega individualiziranje instrumentov in zvočil.

Napad piezo mikrofonov na integrirana vezja!

Ste kdaj spraševali, kako piezo uporabiti na vašem DIY sintetizatorju zvoka? Recimo kot sprožilec za envelope generator ali impulz v resonančnem low-pass filtru? Če o kontaktnih mikrofonih razmišljate modularno, vas bo pričujoči projekta Antona Prykhodka zagotovo zanimal.

Elektrika kontaktnega mikrofona je namenjena pretvorbi, je medij med elektronskim in akustičnim območjem. To pomeni, da lahko piezo disk pobira zunanje vibracije, hkrati pa tudi sam vibrira kot običajen zvočnik. Ko se obe funkciji združita, torej ko piezo preko drugega mikrofona posluša svoj lasten električni signal, dobimo povratno zanko, ki ni nič drugega kot oscilator.

Kontaktni mikrofon nam hkrati omogoča graditi procesne enote iz trdnih materialov. Spremenite slinky v spring reverb efekt, spremenite zmečkano plastično ohišje v band-pass filter, ojačajte nizke zvoke z balonskim izenačevalcem ali dopustite, da piezo sam s svojim visokonapetostnim izhodnim signalom poganja op amp overdrive enoto.

Avtor projekta Anton Prykhodko obljublja obilico kontaktnih mikrofonov, s katerimi bo moč raziskati interakcijo med elektronskimi in piezoelektričnimi vezji. Da boste lahko izkusili vse škripe in poke, bo zvočne module priklopil v matrix mešalko z več izhodi in feedback kanali.

P/i\Fcamp sončna elektrarna

Cilj projekta Staše Guček bo ustvariti čim manjšo, vendar zmogljivo in prenosljivo sončno elektrarno iz rastlin za noise navdušence, pohodnike in hekerje. P/i\Fcamp sončna elektrarna bo lahko napajala mikrokontroler, LED diode ali morda celo manjši synth, theremin za nojzanje v gozdu ali v gorah.

Našo baterijo bo predstavljala Rastlinsko-mikrobna gorivna celica (P_lant oz. Microbial F_uel C_ell) – vir električne energije, ki bo s pomočjo pretvornika napetosti napajala druge naprave.

Najprej se bomo podali v podrastje gozdov doline reke Soče in pobrskali za mahom, rastlinami in primerno prstjo, ki nam bodo služili kot osnova za mikrobno gorivno celico. Ta predstavlja eno od alternativnih virov energije, ki proizvaja električno energijo z razkrojem organskih snovi. Rastline namreč ustvarjajo več glukoze, kot jo potrebujejo, ostanek pa odvržeazjo v prst, ki obkroža korenine; mikrobna gorivna celica lahko z elektrodami odpadne elektrone ulovi.  

V naslednji fazi bomo sestavili preprost pretvornik napetosti, s katerim bomo lahko dobili dovolj električne energije za napajanje mikrokontrolerjev, ki jih bomo programirali z Arduinom v naslednjem koraku pokaži-kaj-znaš. Interaktivna sončna elektrarna bo lahko občutljiva na dotik, ali pa jo bomo izkoristili za napajanje synthov in drugih inštrumentov.

Zadnji del bo namenjen optimiziranju, da bo P/i\Fcamp sončna elektrarna nosljiva in prenosljiva (ter se odpravili proti Baškem Grintovcu in zanojzali na samem vrhu, nad 2.000 m nadmorske višine).

Osciloskopiranje z Bernhardom Rasingerjem

Z željo po igrivem povezovanju modularnih sintetizatorskih vezij, osciloskopov in laserjev se PIFcampu letos prvič pridružuje Bernhard Rasinger.

Vabljeni na osnovni trening uporabe analognega osciloskopa, ki je odličen za vizualizacijo zvokov in drugih električnih signalov v realnem času. S pomočjo osciloskopa namreč lahko vizualizirate in opazujete obnašanja električnih arhitektur in uživate v poetični magiji in lepoti elektronskega labirinta.
Ko se boste z njim enkrat dobro spoznali in boste že povsem zamotani v vozlišče kablov, bo čas, da elektrone spustite z vajeti. Ples signalov vas bo odpeljal na potovanje, na katerem bodo vaši sopotniki sinusni, trikotni in kvadratni valovi. Osciloskop vam bo pripovedoval zgodbe o vezjih, v katera drezate.

Bernhardov osebni cilj na taboru bo sicer shekati in prilagoditi obstoječa vezja ter tako izboljšati njihov performativni besedni zaklad. Obetajo pa se tudi nenavadno hipnotični laserski avdio-vizualni nastopi in skupinske laserske improvizacije!

DIY mapiranje iz zraka s Cindy Regalado

Na delavnici, ki bo sestavljena iz dveh delov, se bodo udeleženci spoznali z umetnostjo in znanostjo DIY terenskega mapiranja s posnetki iz zraka, ki jih bodo posneli s pomočjo zmaja. Poleg praktičnega znanja kako spuščanti zmaja, se bodo spoznali s tehnikami mapiranja določenega terena, kako s programom MapKnitter.org posnetke iz zraka sestaviti skupaj ter kako jih interpretirati in uporabiti. Predstavljeni pa bodo tudi drugi primeri DIY mapiranja, ki jih po svetu izvaja skupnost Public Laboratory for Open Technology & Science.

Analiza vegetacijskih indeksov NDVI na zračni fotografiji Regent’s Parka (London, Velika Britanija), ki je bila zajeta z metodo bližnje infrardeče spektroskopije (NIR). Toplejše barve predstavljajo bujnejšo rast.

Prvi del delavnice se bo osredotočal na snemanje fotografij okoliškega terena iz ptičje perspektive s pomočjo zmajev. Za zbiranje podatkov o zdravju rastja se bo uporabljala tako navadna kot DIY infrardeča kamera. Predhodno znanje ni potrebno! Obvezna oprema: vetrovka; sončna očala (veliko bo gledanja v nebo); sončno kremo in/ali pokrivalo (ki ne bo odletelo!); plastenko vode; zvezek in kamero (tudi tista na mobilcu ustreza). Poljubno lahko prinesete tudi SD kartico za zbiranje fotografij. 

V drugem delu delavnice pa bodo udeleženci fotografije, ki smo jih zbrali v prvem delu delavnice, zložili skupaj in jih interpretirali. Obvezna oprema: laptop.

Delavnico bo vodila Cindy Regalado, članica skupnosti Public Laboratory for Open Technology & Science, ki razvija in skrbi za uveljavitev odprtokodnih orodij za okoljevarstveno raziskovanje in preiskovanje. Odprta skupnost, v kateri delujejo posamezniki iz celega sveta, je usmerjena v ustvarjanje eksperimentalnih prostodostopnih orodij in mreženje lokalnih skupin. Ustvarili so tudi odprt arhiv, v katerem je moč najti veliko odprtokodne programske opreme za različne vrste mapiranja in merjenje spektralnih analiz. Njihova platforma publiclab.org sicer služi tudi za sklepanje morebitnih sodelovanj, pridobivanje praktičnega znanja ter organizacijskih kapacitet.