Tabor je bil v sredo zjutraj ob zajtrku tih. Trideset udeležencev PIFcampa se je že ob 7. uri podalo na pohod do Krnskega jezera, preostala polovica PIFovcev pa je uživala v miru in tišini ter krajši čakalni vrsti pri zajtrkovalni mizi. Pohod je vodila Neža in čeprav letošnja pot ni bila tako zahtevna kot prejšnje leto, Triglavskega narodni park ni razočaral in ponovno ponudil kar nekaj čudovitih razgledov.
Ko so se pohodniki vrnili v tabor in si privoščili zasluženo kosilo, so se mize hitro ponovno naselile in spet se je začela redna PIFcamp rutina.
Mnogi so se udeležili delavnice, ki jo je vodil Joreg o kompletu orodij VVVV ter se zabavali ob preizkušanju vmesnika za vizualno programiranje ter odkrivanju možnosti tega inovativnega orodja.
Nato je bila na vrsti Simonova delavnica jedkanja nožev, ki je zvabila dober kup navdušencev, ki so se veselo lotili barvanja in okrasitve svojega dragocenega orodja.
Po večerji je Heather Contant spregovorila o Makrolabu, starejšemu bratrancu PIFcampa, kot ga je poimenovala, Blaž Pavlica pa je vodil delavnico o risanju s kodo s P5live, kjer so udeleženci v živo in neposredno v svojih brskalnikih ustvarjali psihadelične animacije.
Torkovo jutro je bilo polno akivnosti. Skupina glasbenih in tehnoloških navdušencev, ki je oblikovala skupnostni projekt, osredotočen na razvoj multi-senzornega sintetizatorja, imenovanega (za zdaj) OctoSense , je nadaljevala svoje delo pod vodstvom Václava Pelouška (Bastl Instruments). Razvoj vmesnika, ki bo omogočal hkratno uporabo različnih senzorjev za sintezo zvoka in nadzor drugih naprav, se je začel že v Ljubljani in se nadaljuje tudi na PIFcampu.
Do zdaj so sestavili večino OctoSense prototipov in skupina je tako lahko začela postopek testiranja. Julijan in Jakob sta napisala osnovno programsko opremo za preizkušanje vmesniških elementov, gumbov in LEDic, preizkusiti pa morajo še analogna vezja in vhode, da lahko preverijo kaj od strojne opreme deluje in kaj ne, pravi Václav. Ideja je, da bo ta naprava izvajala kalibracijo, pridobivanje podatkov in mapiranje. Toda kako se bo razlikovala od podobnih, ki so že na voljo na “trgu”? “Običajno za vse te dele napišete kodo po meri, senzor povežete z Arduinom, napišete kodo za kalibracijo, če potrebujete nekaj ekstrakcije podatkov, se s tem borite še en dan itn.… torej, to je dolgotrajen proces, ki zahteva veliko programiranja”, pojasnjuje Václav. Toda z vmesnikom Octosense bo vse to mogoče narediti v samo nekaj minutah in hkrati tudi izvedli prilagoditve v samem procesu, na primer med nastopom.
Preden bo Octosense lahko predan uporabniku kot delujoč izdelek, pa skupino čaka še veliko dela. Kalibracijski del procesa naj bi bil končan do konca tega tedna. Septembra, ko se Vaclav vrne v Ljubljano na drugi del svoje rezidence pri Projektu Atol in Osmo/zi, pa bo delo osredotočeno na aspekte pridobivanja in preslikave podatkov. Uporabniku naj bi bile vse te operacije zlahka dostopne z nekaj kliki na gumbe, zato skupino nenazadnje čaka tudi še razvoj uporabniškega vmesnika.
Pozno dopoldne je Joreg vse povabil v glavni šotor, da bi se pogovarjali o alternativnih družabnih medijih. Kljub tropski vročini, ki jo je povzročil “učinek tople grede” v šotoru pod opoldanskim soncem, so se mnogi odločili, da se udeležijo delavnice.
Tekom predstavitve obstoječih alternativ dominantnim družabnim medijem se je pogovor dotaknil številnih pomembnih konceptov: zaprti sistemi v primerjavi z odprtimi, ki omogočajo interoperabilnost, vloga korporacij in dilema aktivnega uporabnika proti pasivnemu potrošniku …
Delavnica se je nato osredotočila na Mastodon, eno najuspešnejših alternativ obstoječim družbenim medijem, ter na protokol ActivityPub in povezani Fediverse, skupek medsebojno povezanih strežnikov, ki se uporabljajo za spletno založništvo. Predstavitev je sprožila dolgo in zanimivo razpravo, ki se je dotaknila številnih pomembnih tem, od aktivne uporabe tehnologije na splošno pa vse do cenzure na internetu.
Po kosilu je Maggie Kane vodila meme delavnico povezano z njenim projektom DIY meme, kjer lahko udeleženci oblikujejo funkcionalna vezja v obliki popularnih memov in svoje dizajne zjedkajo na bakrene plošče PCB.
Medtem se je v hladni senci bližnjega drevesa odprl pop-up tatoo studio. Projekt Leoni Voegelini, Rodolfa Costa Castra, Juliana Jungela in Hannah Perner-Wilson udeležencem PIFcampa ponuja trenutek počitka in sprostitve, medtem ko jih tattoo umetniki začasno tetovirajo z risbo, ki predstavlja trenutni projekt vsakega posameznega udeleženca.
Pozno zvečer so se pod čudovitim zvezdnatim nebom v dolini Soče združile tri različne situacije, ki so ustvarile edinstveno doživetje za nočno množico: klasični kres, ki je s svojo toploto ponovno pritegnil malenkost premražene udeležence, Bernhardove neverjetne laserske projekcije na drevesih v okoliškem gozdu in – še enkrat – dolg in prijeten skupinski jam session. Mnogi so vztrajali do poznih ur brez strahu pred jutranjim mačkom in pohodom na Krnska jezera, ki jih je čakal naslednji dan.
Na prvi delovni dan je dvorišče PIFcampa že ob zajtrku brenčalo od navdušenja. A medtem, ko so se vsi drugi še pripravljali na delo, ki jih čaka, sta kuharja Klemen in Miha že ponosno predstavila svojo prvo stvaritev.
Ena prvih dejavnosti dneva je bila delavnica varjenja piva, ki jo je Rob vpripravil v Nežinem hlevu. Rob je razložil postopke filtriranja, polnjenja in vse možne spremenljivke in trike s katerimi si udeleženci sami lahko pripravijo pivo po svojem okusu. Priprava Pale Ale piva traja približno en mesec, udeleženci PIFcampa pa bodo poskušali ustvariti pivo v petih dneh. Vonj vrele mešanice se je razširil na travnato polje, skupaj z rahlim splošnim omamljenjem zaradi degustacije piva, ki je bila na voljo udeležencem, pa je ta delavnica ponudila tudi izkušnjo tipičnega mittelevropskega poletnega zajtrka.
Sočasno z delavnico varjenja piva je v šotoru PIFcampa potekala delavnica feministično-hekerske akupunkture. Udeleženci so se pod vodstvom Stephanie Wuschitz osredotočili na grajenje naprave za sonificiranje najbolj aktivnih akupunkturnih točk na površini kože, ki jih je možno povezati tudi s programom Pure Data.
Stephanie Wuschitz, katere udeležbo na PIFcampu podpira Österreichisches Kulturforum Ljubljana (najlepša hvala!), deluje na stičišču umetnosti, raziskovanja in tehnologije, s posebnim poudarkom na feminizmu, odprtokodni tehnologiji in skupnostnem znanju. Je ena osrednjih članic Mz* Baltazar’s Lab, kolektiva in feminističnega hekerskega prostora na Dunaju.
Na delavnici, ki je raziskovala tudi prevodnost naših teles, so udeleženke uporabljale le komponente iz pravične trgovske verige, oziroma take, ki jih lahko izdelamo sami ali pa recikliramo.
Po kosilu se je z dobro obiskanim uvod v oblikovanje tiskanih vezij z odprtokodno programsko opremo KiCad pod vodstvom Klemensa Kohlweisa začela delavnica, ki se bo nadaljevala tudi med tednom. V ponedeljek je skupina govorila o izzivih in možnostih oblikovanja in proizvodnega procesa, v prihodnjih dneh pa se bodo osredotočili na oblikovanje lastnih funkcionalnih in/ali lepih vezij. Če bo vse po sreči, jih bodo morda celo izdelali do konca tega PIFcamp-a.
Tik pred večerjo se je skupina prijateljev gliv zbrala na prvi seji pripovedovanja zgodb, ki se odvija v okviru projekta Internet gliv pod vodstvom Rosi Grillmair. Rosi je predlagala ta špekulativni projekt, da bi spodbudila zamišljanje alternativnega internetnega omrežja, ki bi temeljiv na glivičnih sistemih. Projekt motivira vprašanje, kako bi lahko negovali te naravne sisteme in koristili od že obstoječih poti za pošiljanje sporočil. Morda bi lahko spodbudili mreže gliv, da se približajo človeškim skupnostim in ustvarijo podatkovno pot hranil in informacij? Kateri komunikacijski protokoli so v rabi v glivičnih omrežjih? Kaj glivna mreža potrebuje, da lahko dobro uspeva?
Po večerji se je v kampu dogajalo več dejavnosti. Na košarkarskem igrišču za šolo je plesna delavnica pod vodstvom Janne Kummer ponudila nekaj večerne telovadbe. Luka the firestarter je poskrbel za prvi kres letošnjega PIFcampa, medtem ko je Polona v šotoru vodila že tradicionalno delavnico »Losing at Tarok with Polona«.
Po lanskoletni korona-okrnjeni ediciji se PIFcamp vrača v polni zasedbi. Gneča šestdesetih znanih in novih obrazov umetnikov/ic, hakerjev/k, glasbenikov/ic, inženirjev/k, memsterjev/k in njihovih nečloveških prijateljev se je zbrala na sedaj že tradicionalni lokaciji v dolini Soče in otvorila sedmo edicijo PIFcampa, enotedenskega produkcijskega laboratorija, ki prepleta umetnost, tehnologijo, kreativnost in prosto-dostopno znanje.
Takoj ko so se vsi udobno namestili na dvorišču kampa in sta Tina in Uroš razložila osnovna pravila PIF bontona, so sledile kratke predstavitve letošnjih udeležencev, ki so obljubile pester teden poln praktičnih delavnic, predstavitev, terenskih izletov, laboratorijskih raziskav, jam sešnov in – česar na PIFu nikoli ne manjka – zabave.
Veselimo se napovedanih projektov in delavnic, ki se ukvarjajo z iskanjem “mehanične narave”, “mikro zgodbami” o glivah, varjenjem piva s pomočjo odprtokodnih tehnologij, razvijanjem vmesnika za simultano uporabo različnih senzorjev za sintezo zvoka in upravljanje drugih naprav, novimi tehnikami snemanja 360-stopinjskih videov, glivastim internetom, razvojem eksperimentalnih “rokavic” s kontrolerjem gibanja in DIY mikrobnimi gorivnimi celicami,… če naštejemo le nekatere.
Zdi se da sta ključni besedi letošnje edicije #blato in #gobe. Kaj bo zraslo iz te kombinacije, še ne vemo, gotova pa je vsaj ena stvar – morda bo kombinacija ponudila plodna tla za produkcijo kvalitetnih pifmeme vsebin. Soča Memelordi so že zavihali rokave – več o tem v naslednjih PIFlogih.
Po večerji je Bernhard na mizo postavil MB Vectrex, starinsko igralno konzolo iz leta 1983. Ko je bila konzola enkrat prižgana, so se PIFovci hitro pričeli zbirati okrog nje. Z asteroidi navdahnjena videoigra Mine Storm je pritegnila igralce kot mačko pritegne laserska točka ali miš zvok flavte in v nadaljevanju večera konzola ni samevala – večina PIFovcev je odigrala vsaj eno igro. Kmalu so se vintage vesoljski zvočni efekti Mine Storma pomešali z zvoki in notami, ki so prihajali iz sintov Mitje in Vaclava.
Čez nekaj časa je bil Vectrex dodan v jam session kot osciloskop za upodabljanje zvočnih valov iz sintetizatorjev, kar je hladnemu melodičnemu stilu dodalo sanjsko hipnotično noto. Jam, ki je zaključil prvi PIFcamp dan, se je nadaljeval pozno v noč in zabaval tistih nekaj nočnih ptic, ki se še niso vdale spancu.
Petkova razpaljotka je terjala več žrtev: jutro se je začelo počasi in po kapljicah, a brez dežja! Katjina delavnica (drugi del) je obrodila prve sadove. Po noči preživeti v temnici smo po postopku cijanotipije že uzrli prve podobe: reka v Gambiji, pasji ljubljenček, Soča, maska.
Na polni delavnici z domačini sta Dario in Darja delila svoje izsledke in znanje na drugi strani Soče. Medtem nas je pod šotorom nas zadržala še zadnja v seriji delavnic Andrewa Quitmeyerja, na kateri smo uzrli mravlje v človeku do sedaj še neznani vlogi. Naselitev kolonij na telo in vmesnikov kot modnih dodatkov je uspela. Nosljive mravlje so hit poletne sezone. Dolce & Gabbana je demode, tu sta Simon & Andrew.
Tik po sončnem zahodu je Vaclav iz BASTL-ov na svojem nastopu pokazal, kako subtilna je lahko glasba iz DIY-instrumentov. Za trenutek smo si zaželeli, da ne bi prenehal ter bi lahko še ure poslušali blago dozirane ritme in besedila v milozvočni češčini. Kako se reče ‘še’ po češko?
Koncertu je sledil še AV-nastop Bernharda in Roba, ki je vključeval semple iz okolice reke ter projekcije na krošnjah drevesi. Zdelo se nam je, da so se drevesapremikala po sint ritmih in nas zibala v bokih. Publika je odšla domov “naspidirana” in pripravljena na zadnjo noč v PIFcampu. Del vzdušja s kampa bo Julian ponesel v Bohinjsko Bistrico, kjer bo izvedel delavnico mikroskopiranja.
Tako, konec je blizu. Pomirja nas misel na Lukov rotator okenskih cvetlic. Do prihodnjega PIFcamp-!
Petek je?! Soparno dopoldne je otvoril tradicionalni in obvezni PIFcamp sprehod. Skakanje v tolmune (skoraj) ledeno mrzle Soče je bilo rezervirano za najbolj pogumne in razgrete glave. Njihova cenjena imena hranimo v uredništvu!
Popoldne so PIFovci nadaljevali z delom. Rob Canning razvija orodje za glasbeni performans, ki se nanaša na geološke procese v dolini Soče.
V preteklih dneh je zbiral terenske posnetke in zvočne krajine okoliške pokrajine, z uporabo SuperCollider platforme za avdio sintezo in algoritmično komponiranje zvoka pa razvija sistem, s katerim bo lahko procesiral tudi glasbo drugih ustvarjalcev. nadejamo se, da ga bomo slišali uporabljati in improvizirati s sistemom tudi ob zaključku PIFcamp-a. Sprva naj bi omenjeno raziskovanje vodilo do izdaje kratkega EP-ja, vendar pa je PIFcamp odprl priložnost za povezovanje z raziskovanjem in projekti drugih udeležencev – Rob bo sistem preizkusil tudi v Blaževi DIY ambisonični kupoli. V skladu s svojo dosedanjo ustvarjalno etiko bo Rob vse medije dal v javno uporabo, pod licenco creative commons (klik).
Darja je pripravila delavnico izdelovanja hidrolatov, tinktur in mazil iz zdravilnih rastlin (med drugim arnika, rman, materina dušica), ki so jih v preteklih dneh PIFovci nabirali na okoliških travnikih.
Katja je PIFovce uvedla v cianotipijo, enega najzgodnejših fotografskih postopkov, katerega značilnost je modra barva končne podobe. Zato mu pravijo tudi modrotisk, tokratni pa je potekal na papirju. Glavni spojini sta amonijev železo citrat in kalijev železo cijanid. Gre za nekoč popularen proces prenosa podob, s pomočjo katere so letošnji PIFovci pod vodstvom mentorice razvili svoje lastne fotografije. Po uvodu v kemični postopek, smo se lotili dela. Nekateri so namesto s fotografijami (ki morajo biti ravno prav temne, ostre in izčiščene) podobe razvili iz travniških cvetlic in – letu 2020 primerno – iz zaščitne maske! Katjina delavnica bo na sporedu še v soboto, ko se podobe po kemične postopku posončijo.
Robertina in Miha sta stestirala protokol delavnice aquaforensic_2.0, ki sta jo skupaj razvijala tekom PIFcampa. Kot že nakazuje ime projekta, se vodna forenzika potaplja v pogosto zamolčane vsebine z dna morskih globin. Mentorja sta na razgibani in informativni delavnici predstavila razvoj projekta od samega začetka, ko sta Robertina in Gjino (Šutić – letos žal odsoten) izvajala preliminarne raziskave na terenu (Ars Electronica Linz, itd.) in preverjala vsebnost farmakoloških in toksičnih vsebin v rekah in morjih. “Farmakološke industrije odplaknjeni deli njihovih zdravil ne zanimajo”, pravi Robertina in dodaja “ta projekt odstira pogled na ta zamolčani del in morda je to korak v smer, ko lahko industrije začnejo razmišljati bolj trajnostno in manj škodljivo za okolje”. Miha je poleg mikroskopiranja mikroorganizomv predstavil tudi svoj izum z letošnjega kampa: sonificirano TSD testiranje tekočin, ki reagira na prevodnost. Princip je sledeč: več soli, več muzike! Maestro je sol dodajal po občutku.
Stella in Črt sta na daljavo popestrila večer prek spletnega prenosa v živo iz Ljubljane – avdio-video set, s katerim sta nastopila v Gali hali sta pripravljala tudi na PIFcampu.
Borbe v taroku je nenazadnje pospremil še avdio-vizualni impro posladek, ki so ga ad-hoc ponudili Rob, Klemens, Bernhard and Anja.
Zgodaj zjutraj je enajst PIFovcev in psička Dingo odrinilo na osemurno pohajkovanje po brezpotjih okoliških vrhov. Bernhard je v gorniški vnemi izgubil oba podplata, a za razgled s Čistega vrha je bilo vredno uničiti čevlje, so se ob vrnitvi strinjali utrujeni pohodniki.
Druga skupina je medtem obiskala kraj Breginj, čisto blizu italijanske meje in si tam ogledala Muzejsko zbirko Mazora, impresivno privatno zbirko z 11.000 eksponati iz okolice kraja in s poudarkom na obeh svetovnih vojnah. V Breginju se prav tako nahaja Breginjski muzej, kurioza in eden redkih primerov ohranjene gradnje kamnitih dvonadstropnih hiš, prepletene z ganki. Potres je večino hiš na tej strani meje uničil in jih nadomestil z montažnimi, za razliko od sosednjih Italijanov, ki so stare vase večinoma ohranjali. Obisku Breginja je sledil postanek v vasi Logje, kjer biva Poslednji muzej sodobne umetnosti. Vodi ga vizualni umetnik Damijan Kracina, eden od članov Društva za domače raziskave. Za ohladitev po dolgem dnevu je poskrbela hladna Nadiža.
Aktivnosti so se nadaljevale tudi v PIFbazi: Saša in Tilen Sepič sta četrtkovo dopoldne preživela v okoliških gozdovih, kjer sta nadaljevala snemanje nevidnih in neslišnih Mikomitoloških pokrajin gob in mikrobov z geofoni, hidrofoni, mikroskopom, termalno in infrardečo kamero. Video posnetki bodo del Sašinega projekta MycoMythologies, serije ontogenetskih mitoloških zgodb, video esejev in strojev. Serija raziskuje pretok snovi v gobnem miceliju. Ti služijo kot navdih za prakso grajenja novih mitov, ki bi nam omogočili drugačen premislek o pogojih in možnostih življenja v razvalinah kapitalizma.
Klemens Kohlweis je nadaljeval z medijsko arheološkim raziskovanjem EPROM čipov, ki so se uporabljali v obdobju od 80ih do srede 90ih, najdemo pa jih tudi v elektronskih bobnih, rabljenih v Pop glasbi tistega časa. Značilnost EPROM čipov je, da je silicijev del viden in izpostavljen, podatke pa je mogoče izbrisati z UV lučjo. Gre za večurni proces brisanja, med katerim Klemens čipe “igra”, ter opazuje, kako se “slišijo” podatki v procesu uničenja.
Klemens je sodeloval tudi v projektu Saše Spačal, ki na PIFcampu razvija projekt Bralnik svetlobe – delavnico, video tutorial in lab book. Klemens je za lab book Bralnik svetlobe pripravil dve shematiki za električno vezje. Bralnik svetlobe je enostaven fizičen vmesnik za sprožanje zvoka s pomočjo svetlobe. Tehnološki princip Bralnika svetlobe je bil razvit in uporabljen v Sašini umetniško-biotehnološki zvočni instalaciji Mycophone_unison (2013). Bralnik svetlobe je sedaj dostopen tudi na Github.
Andrew Quitmeyer, mentor delavnice izdelovanja interaktivnih mravljišč, je popoldne prek spleta predaval o varnem nameščanju mravljiščnih kolonij na telo. Četrtek je bil namenjen tudi iskanju mravljišč v okolici ter nabiranju mravelj.
Sreda je končno prinesla nekoliko boljše vreme zato se je jutranji zeliščarski sprehod z Dariom odvil po urniku, nabrane rastline pa začinile kosilo in večerjo.
PIFlarji so nadaljevali z razvojem svojih projektov in raziskovanj: Robertina Šebjanič in Miha Godec, ki pripravljata lab book za izvedbo aqua_forensic 2.0 delavnic, sta sestavila TDS senzor, ki med drugim meri tudi prevodnost vode. Stopnjo prevodnosti sta sonificirala prek elektronskega vezja. S Sašo Spačal in Rob Canningom so se odpravili v dolino Lepene, kjer so ustvarili terenske zvočne posnetke. Pridružil se jim je tudi Blaž Pavlica, ki bo posnetke uporabil v svojem projektu DIY ambisonične kupole. Na kupolo, ki je bila razvita in uporabljena v sklopu PifLaba in preteklih PIFcampov je nameščena matrika osmih zvočnikov – sistem za reprodukcijo ambisonics, sferičnega prostorsko-zvočnega formata, ki omogoča imerzivno predstavljanje zvočnega polja.
Lovrenc je bil zaposlen z delom na svoji vremenski postaji – čiščenjem 3D tiskanih elementov in programiranjem Arduina in Raspberryja. Nauk dneva: “Ne posodobite Linuxa!”, pravi Lovrenc, ki je zaradi te usodne napake za programiranje porabil bistveno več časa kot načrtovano. Vremenska postaja, ki bo povezana z omrežjem ljubiteljskih postaj Weather Underground ter nameščena tukaj v Soči bo merila hitrost in smer vetra, temperaturo ter vlažnost zraka, poleg tega pa bo opremljena tudi s kamero. V prihodnosti jo bo mogoče nadgraditi s senzorji kakovosti zraka in CO2.
Meritve ob 20:00: 19 stopinj / 148 hektopaskalov / 1.42 km/h
Popoldne je potekalo v znaku delavnic in predstavitev. Julianov uvod v mikroskopijo je predstavil različne DIY in profesionalne leče in naprave, s katerimi smo si v nadaljevanju ogledovali vzorce prsti in komposta iz neposredne okolice. Julian Chollet na PIFu sicer sodeluje s projektom DIY fotogrametrije prsti, v nedeljo (po zaključku letošnjega kampa) pa bo v okviru platforme konS izvedel terensko delavnico Humus Sapiens, ki se bo odvila v Bohinjski Bistrici.
V šotoru se je na daljavo odvil začetni del delavnice z Maggie Kane aka Streetcat.media, ki bo udeležence v prihodnjih dneh uvedla v načela oblikovanja narativnih video iger. Entuziastična cosplay-erka in vsestranska umetnica, ki se na koncertih hitro zdolgočasi, kot pravi sama, je udeležencem predstavila različne primere kako lahko »bolane vizualije in interaktivnost« video iger oplemenitijo glasbene nastope, performanse in druge dogodke ter tako povečajo angažma občinstva.
Beam Team (Stella Ivšek in Anja Romih) sta v okviru svojega projekta μπA (micropia) raziskovali načine mapiranja video projekcij na naravne objekte in jih v sodelovanju s Tilnom Sepičem, ki je pripravil improviziran glasbeni set, tudi praktično preizkusili v eksperimentalnem večernem performansu na obrežju Soče. Nastop v živo se je zgodil v intimni atmosferi – zaradi spolzkosti terena se ga je lahko udeležila le peščica PIFlarjev, ki pa bo po zaslugi marljive video ekipe, ki je dogodek video-dokumentirala, kmalu razširjena še z internetno publiko.
Vremenska napoved za prihodnje dni je obetavna, zato se poleg številnih aktivnosti, ki se imajo še zgoditi, »veselimo tudi manj dežja in več zabave«, kot je ob koncu dneva sklenil Luka. Jutri bo namreč končno lahko preizkusil svoj rotator za sobne rastline, ki ga poganjajo sončne celice.
Po deževnem jutru v vasi Soča Peaks (za zvočno podlago za takšna jutra klikni tukaj) se je predviden pohod z Dariom Cortesejem zamaknil v popoldanske ure. Takšna sladka jutra pod šotorom so idealna za dokumentiranje, ki je tudi letošnja krovna tema PIFcampa. Sodelujoči PIFlarji so v sodelovanju z video ekipo PIFcampa (Jure Lavrin, Tilen Sepič, Domen Ožbot, Katja Goljat in Matjaž Rušt) na ogled postavili njihov umetniški in /ali raziskovalni proces, katerega del se razvija tudi v okviru kampa.
Dokumentacija, pogosto podcenjena v kulturi makerstva in hekanja, je v dežju dobila prvi dober izgovor za delo na arhiviranju. Pod varno streho šotorov so nastajali bodoči arhivi sledečih PIFlarjev: Julian Chollet’s DIY-Soil-Photogrammetry, ki je poskus, kako uporabiti fotografijo kot orodje pri raziskovanju zemlje, s pomočjo modificiranih skenerjev. Robertina Šebjanič in Miha Godec v projektu aqua_forensics sta razvijala poskuse vodne forenzike s pomočjo zdravil, ki jih najdemo v rekah in morjih. Drugi del projekta so in vitro eksperimenti in preverba nastajajočega lab book-a.
Prva jutranja delavnica divje botanike pod vodstvom Daria in Darje se je odvila pod šotorom, kjer so divje rastline dobile še dve novi vlogi: zobna pasta in zdravilna krema. Ob popoldanskih sončnih urah se je učilnica preselila na sosednji hrib Lemovje, kjer sta Dario in Darja na pohodu in situ predstavila jestive in strupene divje rastline (med drugim: materina dušica, žajbelj, klinčki, dolgolista meta, rman, preslica, čemaž, smrekova smola, šentjanževka).
Sončni žarki so na plano zvabili Blaža Pavlico in njegove pomagače pri postavljanju kupole za razširjeno zaznavanje. Tokrat jo bo Blaž uporabil pri izdelavi naredi-sam prostorsko-zvočnega formata, ki zvok prenaša nad in pod poslušalce. Prvi poskusi sledijo v prihodnjih dneh!
