Kategorija: PIFlog

Zadnji dan PIFcampa bi lahko, tako kot vsako poslavljanje, opisali kot grenko-sladek. Letošnjo Odprto soboto bi kmalu odplavil dež, a se je po zgodnjem nalivu nebo vseeno ustalilo v mirni sivini.

Prvi del: Morgenspaziergang k reki

Čudovita reka Soča in njena okoliška narava sta neizčrpen vir navdiha, zato so se nekateri udeleženci po tednu trdega dela odločili, da bodo svoje projekte namestili na bregovih (in v v vodi) ter udeležence povabili na sprehod k reki. Vivian in David sta v bližini mostu namestila svoj vodni mlin za pridobivanje električne energije iz reke in pretvarjanje signalov v zvok, Seamus pa je nekoliko više postavil svoj orkester, sestavljen iz dirigenta, micelija, in rastlinskih/vodnih/lišajastih glasbenikov. Raznovrstne senzorje in zvočnike je namestil na odpadke z gradbišča v bližini PIFcampa, s čimer je opozarjal na negativen vpliv človeških posegov v naravo.

Drugi del: Poplava (majic)

Dejavnosti ob reki je bilo treba hitro zaključiti, saj je začelo deževati … Medtem ko so najmlajši uživali v novonastalem jezeru, je Urška hitela s sitotiskanjem motivov letošnjega PIFcampa na kakšnih sto majic.

Tretji del: ePIFanija omrežne napetosti in druge skupnostne aktivnosti

Ko je dež ponehal, so udeleženci PIFcampa nadaljevali s predstavitvami svojih projektov, ustanovili kult 50 Hertzov in oddajali v skupnostnem radijskem prenosu. Na tleh, za razliko od neba, ni bilo zaznati mirne sivine. Izkoristimo ta trenutek še, da se zahvalimo izjemni kuhinjski ekipi za njihovo celotedensko delo, ki so ga kronali z barvitim sobotnim banketom.

Četrti del: Programiraj me!

Naša čudovita video ekipa je prevzela taktirko na začetku večernega dogajanja s svetovno premiero dveh kratkih dokumentarnih filmov (ISOLABS in Live coding), ki sta v celoti nastala na PIFcampu. Po hitri spremembi namembnosti šotora (iz kinodvorane v koncertno prizorišče) je občinstvo uživalo v nastopih Bernharda in Mitje, ki ju je z vizualijami spremljal Aljoša, in se dodobra ogrelo za ples. Pod baldahinom je nato odlična zasedba live coderjev programirala njihove plesne korake na terasa algoraveu, ki mu je sledil Blažev blaženo eklektični miks. In tako smo odplesali PIFcampu v pozdrav.

Četrtek je zahteval svoj davek, vsaj na najbolj vztrajnih rejverjih, zalogah pijače in spočitosti organizacijske ekipe. PIFlogerka tudi ni varčevala z energijo, zato si pri zbiranju vtisov danes izdatneje pomaga z vizualnimi materiali. Kako je torej izgledal petek na PIFcampu? Petek je dan, ko imajo PIFovci še zadnjič čas, da preizkusijo nove pristope, zaključijo svoje projekte (in stranske projekte) ali se sprijaznijo z (ne)delujočim prototipom in se pripravijo na Odprto soboto, ki je bila po še eni rundi negativnih testov spet na urniku. A najprej je čas za obvezni pohod in bližnje srečanje z mrzlo Sočo (letošnja temperatura opazno nižje reke – 12 stopinj).

Plavanje v Soči je eden boljših načinov za ponastavitev, zato se je večina udeležencev po kosilu spet uspela naravnati na običajen ritem. Za tiste, ki so se želeli še nekoliko umiriti ob razvijanju ročnih spretnosti, je bila delavnica vezenja živalskih motivov v organizaciji Becce in Margo odlična izbira.

»Sledi kablu« bi lahko bilo vodilo naslednje aktivnosti, ki jo je organiziral Simon, sicer član ekipe projekta Octosens. Udeležence je povabil k raziskovanju podzemnih inštalacij v okolici PIFcampa z bajalicami. Sodeč po zadovoljnih izrazih na obrazih bi si upali trditi, da PIFovca v trenutku osrečite, če mu v roke potisnete bajalico.

Kmalu zatem je na svojevrsten preplet raziskovanja okolice PIFcampa in sprehoda po zgodovini beleženja povabil Theun. Na delavnici so udeleženci spoznali, kako smo ljudje shranjevali spomine in znanja, jih s hojo vpisovali v pokrajino in s tem prenašali iz roda v rod.

Po večerji je bil čas za spominjanje in refleksijo o nedavnih dogodkih/procesih ter planiranje za (čisto bližnjo) prihodnost. Kako je potekalo delo na PIFprojektih? Koliko stranskih projektov so PIFovci ustvarili? A prototipi delajo? Kaj bomo predstavili obiskovalcem Odprte sobote in kako bomo v en popoldan stlačili več kot 30 različnih projektov? Težka vprašanja, a za PIFovce niti slučajno nerešljiva. Program se je oblikoval sproti in brez zapletov, hkrati smo našli rešitve za tehnične, vsebinske in prehranjevalne zagonetke in se lahkotno prepustili umirjenemu ritmu petkove noči.

Po PIF merilih to nikakor ne pomeni brezdelja, le nekoliko nižjo glasnost aktivnosti. Polona je pod šotorom organizirala tradicionalno tarokiranje (končno!), z Bernhardom pa smo se ob aktivni participaciji spoznavali z njegovim sistemom laserjev in modularca (navdihujoč!) ter eksperimentirali z vizualizacijami, ki smo jih projicirali na drevo. Medtem se je za nami nabrala skupina tako novih kot tudi prekaljenih navdušencev nad kodiranjem v živo, ki jih je povezal Julien. Tokrat je prišlo na vrsto okolje Foxdot v kombinaciji z orodjem Troop, ki omogoča povezavo večih koderjev in s tem eno izmed najpomembnejših PIFstvari, jam. PIFcamp se je kmalu zatem začel prazniti, pred sobotnim dogajanjem so si morali udeleženci nabrati novih moči. Lahko noč!

Četrtek se je za nekatere začel zgodaj: že pred šesto uro zjutraj (5:45!) so se ob kavi in čaju zbrali najbolj pogumni udeleženci, ki so se odločili, da se s kuharjem Klemnom odpravijo na pot v neznano. Še zadnjič so preučili karto in pričeli s pohodom na planino za skalo. Dobro uro za tem so trato začeli naseljevati bolj tradicionalno naravnani PIFovci, ki so si izbrali skoraj vsakoletno aktivnost, pohod na Krnska jezera z Nežo.

Udeleženci so mojstri večopravilnosti, zato so med tradicionalnim pohodom mimogrede izvedli še Waaaater Walkshop. Vivian je s svojim projektom želela sodelujočim omogočiti upočasnitev tempa v sicer hektičnem vzdušju PIFcampa. »Walkshop omogoča raziskovanje, razumevanje, občutenje in vzpostavljanje povezave z okoljem preko hoje,« zapiše na začetku knjižice, ki jo je ustvarila na PIFcampu. »V beležnici ti bom zastavljala vprašanja in te povabila k risanju, a ne pozabi, da je to le vodnik, ki ti bo pomagal pri odkrivanju in občutenju.«

Pomemben del Vivianine delavnice hoje predstavlja skupnostno arhiviranje – vsak izmed udeležencev prejme beležnico, v katero zapisuje/vrisuje občutja in razmisleke. Iz arhiva smo med dvanajstimi knjižicami izvlekli tisto, na kateri je pisalo »Becca«. Ker PIFlog vedno preveri pri viru, smo Becco povprašali po izkušnji. »Ob čudovitem jezeru smo odprli beležnico in se poglobili v vodo, v obliko valov, kot se izrisujejo na gladini. Vivian je zanimalo tudi, kako slišimo vodo – bili smo ob jezeru, ki je sicer mirno. Zvoke so občasno proizvajali le kopalci, ki so skakali v jezero, kljub temu pa je bila izkušnja izjemno pomirjujoča.« Tudi listanje po knjižici v soavtorstvu Vivian in Becce je bila pomirjujoča izkušnja.

Do kosila (jota!) so pohodniki že prispeli v bazo in se počasi pomešali med ostale udeležence. Nekaj radovednežev se je medtem na trati že nabralo okrog Seamusa na predstavitvi mini prenosnih enot, Datapods, sintetizatorjev zvoka, na katere se lahko priključi različne senzorje. Kmalu zatem se je deseterica udeležencev zbrala pod baldahinom, zagrela spajkalnike in se pod budnim očesom Line in Manuja lotila sestavljanja syntha na delavnici Fantasía. Vajeti sta nato prevzela Iván in Julia, ki sta iz šole na daljavo PIFovce po korakih vodila v procesu programiranja pravkar izdelanega sintetizatorja. Celopopoldanska delavnica je bila (preverjeno!) primerna tudi za popolne začetnike, ki so si tako izdelali svoj prvi programabilni synth, s katerim bodo doma lahko preganjali PIFnostalgijo.

Po PIFcampu se je istočasno začela čisto potiho razlegati zvočna milina in nas pripeljala pod drevo. Tam je Tilen postavil prenosno ozvočenje na baterije in na jamu zbral kolege, navdušence nad sintetizatorji, ki so priredili čudovito glasbeno podlago za poležavanje, aktivno poslušanje, pa tudi manjša ročna opravila (npr. sestavljanje podaljškov ali tiho tipkanje PIFloga).

Istočasno je pod šotorom potekalo potovanje po zgodovini terenskega snemanja z vodičem Niklasom, ki ste ga že spoznali v enem izmed prejšnjih zapisov. Med zainteresiranim poslušalstvom se je razvila iskriva debata, ki so jo podkrepili s poslušanjem primerov in deljenjem nasvetov in namigov.

Še svetlo nebo nad nami so popoldan preletavali droni, s katerimi je Marko skeniral del toka reke Soče v okolici PIFcampa. Beleženje Trente je del njegovega večletnega projekta ISOLAB, o katerem boste več izvedeli v kratkem dokumentarnem filmu, ki ga je v času našega bivanja v Soči posnela PIFvideo ekipa.

Pod bližnjim šotorom se je tik pred večerjo nabralo nekaj prostih live coderjev, ki so na delavnici s Karlom spoznavali nove dimenzije kodiranja glasbe v živo v C-ju v okolju CLAVM (C Language Audio Virtual Machine). Karl nam je o poteku delavnice povedal naslednje: »Gre za kodiranje v živo v starodavnem jeziku, ki se še vedno povsem neopazno uporablja po vsem svetu, C-ju. Na delavnici postopoma pokažem, kako ustvariti vedno bolj sofisticirane glasbene procese, začenši s preprostimi signali in matematičnimi operacijami. Na začetku se spoznamo z osnovami digitalno generiranega zvoka, digitalnim procesiranjem signalov in osnovnimi matematičnimi funkcijami. Nato se preizkusimo v kompoziciji glasbe s parametrizacijo, strategijami mapiranja parametrov, generiranjem vzorcev in efekti. S plastenjem funkcionalnih abstrakcij začnemo poslušati glasbo, ki odstopa od pričakovanj, povezanih z živim kodiranjem v tako nizkem jeziku. Na koncu v živo kodiramo glasbo v C-ju.«

Po večerji se je odisejada petega dne PIFcampa nadaljevala s covid testi (vsi negativni!) in enim izjemnim dogodkom za drugim. Najprej se je Bernhardu uresničila dolgoletna želja: izvedel je laserski šov na največji steni v okolici PIFcampa. V steno epskih razsežnosti (vsaj za vasico Soča) ob košarkarskem igrišču so se usmerili prav vsi pogledi PIFudeležencev (ocena je sicer zgolj odokativna) in uživali v 30-minutnem hipnotičnem AV performansu.

Svojevrstno odisejado je doživljal tudi Blaž, človek izpod kupole, ki je v četrtek končno dobil priložnost (faktor vremena + faktor človeške pozabljivosti), razpostavil zvočnike v sferični zvočni sistem in mimoidoče (na trasi košarkarsko igrišče-terasa) povabil k poslušanju. Žal je bila to najdlje trajajoča seansa v ambisonični kupoli, saj so v naslednjih dneh PIFcamp spet obiskale dežne kaplje.

Neutrudni PIFovci so se organizirali in le nekaj minut po Bernhardovem nastopu vzpostavili AV jam pod šotorom. Glasbenike na sintih in v različnih live coding okoljih je z vizualijami spremljal Aljoša. Na precej masivnem sistemu, ki ga med drugim sestavljajo osciloskop, stara video kamera in video mikser (tega je Luka potegnil iz škatle z napisom »obsolete video …«), je ustvaril odličen vizualni poudarek energični glasbi izpod prstov usklajenih performerjev. Vzdušje v šotoru je bilo tako dobro, da se je vaša najljubša medijska ekipa (fotograf Simão in zapisnikarka Katja) odločila preseliti svojo pisarno kar v center dogajanja. Zabavo so predčasno (ob 1:00) zaključili organi reda in miru.

Po pogovoru z Urošem so se policisti strinjali, da bo najbolje, če se zabavo premakne pod pokrito teraso. Udeležencem ni potrebno dvakrat reči, novo prizorišče je bilo pripravljeno v roku enega piva. Najbolje, da o epskih razsežnostih ne izgubljamo besed, dovolj bosta dve: breakfast rave. V naslednjih dneh preberite še, kako so se udeleženci nato odpravili na obvezni pohod in začeli s pripravami na odprto soboto. Po vsem zapisanem ne moremo zaključiti drugače kot z izjavo načelnice tabora, Ree, ki smo jo v petek popoldan povprašali po počutju: »OK sem. Včeraj je bil tak umirjen dan.« <3