Sinti, lišaji in Auto-Tune. Sreda na PIFcampu //PIFlog, 4. dan

Za meditativen uvod v sredo je poskrbela Alicia Champlin, ki je udeležence povabila na zvočno kopel s činelami. Po besedah Thomasa, s katerim smo pred kosilom opravili krajši pogovor o njegovem doživljanju četrtega dne PIFcampa, je Alicia skupino popolnoma hipnotizirala. Po zaključku so obiskovalci obležali v meditativnem stanju, kar naš sogovornik opiše kot čudovit, dolg odmev.

Še ena meditativna PIFcamp praksa, pletenje. Foto: Simão Bessa

Po tem, ko se je kamp uglasil, se je deseterica aktivnih udeležencev zbrala na Ludwigovi delavnici izdelovanja predojačevalcev iz starih vakuumskih elektronk, ki so bile prvotno zasnovane za uporabo v avtoradiih. Thomasu je bil posebej všeč tempo delavnice, udeleženci so usklajeno spajkali, družno prehajali med fazami izdelave, na koncu pa tudi skupaj naleteli na težavo. A PIFovci so jo s skupnimi močmi (seveda) razrešili.

Delavnica Car Valves pod vodstvom Ludwiga Klöcknerja. Foto: Simão Bessa

Publika se je nato spet preselila pod šotor, kjer je Alicia predstavila svoj sintetizator možganskih ritmov. Prisotnim je najprej prikazala delovanje senzorja in uporabniškega vmesnika, ki vizualizira frekvence možganskih ritmov, nato pa predstavila še program za sonifikacijo različnih razredov valovanja. Ker naglavni senzor v celoti temelji na odprtokodnih rešitvah, program pa je napisala v MaxMSP, si je zadala cilj, da bo na PIFcampu program napisala v okolju Pure Data. Če ji bo uspelo, boste rezultat lahko slišali na osemkanalnem ozvočenju v Blaževi ambisonični kupoli.

Naglavni senzor OpenBCI EEG. Foto: Simão Bessa

Po kosilu je August pod strehico vzpostavil kolaborativni radio. Predstavil je Mezcal, browser-based orodje, ki ga je razvil z namenom diverzificiranja praks oddajanja in zvočne umetnosti, zagotavljanja alternativnih načinov komunikacije za družbena gibanja in vzpostavitve nove vrste tehnologije za novinarsko poročanje. Delavnice se je udeležil tudi Roger, ki ga je najbolj navdušil Augustov pristop h kolaborativnemu oddajanju, dojema ga namreč kot skupnostno zvočno kompozicijo. Udeleženci so princip spoznali tudi v praksi – razdelili so se v pare in si določili pridevnik, ki jim je služil kot iztočnica za zvočno improvizacijo. Roger in Thuen sta v paru zvočila pojem zdravja. Delavnico je August v živo prenašal na Mezcalu in ji lahko še vedno prisluhnete tukaj.

Kolaborativna radio delavnica v Mezcalu. Foto: Simão Bessa

V šotor se je medtem z rezidence v Kopenhagnu javila umetnica Adriana Knouf, ki je predstavila umetniško-raziskovalni projekt Lišaji in globlji čas. O dogodku in samem projektu smo se pogovarjali z Evo in Nastjo, članicama ekipe, ki na PIFcampu izdeluje prototip sistema za opazovanje lišajev. Adriana je transspolna umetnica, ki se v svojem umetniškem delu pogosto posveča temam, povezanim z vesoljem. To ji predstavlja možnost pobega pred občutkom odtujenosti, ki jo spremlja od otroštva naprej. Njen aktualni projekt potovanje po vesolju povezuje z lišaji, organizmi, ki lahko preživijo tudi v vakuumu.

Vzorci lišajev, ki jih je ekipa nabrala ob bregovih Soče. Foto: Simão Bessa

Adriana razvija vesoljsko plovilo za transport lišajev, posveča pa se tudi raziskovanju samih organizmov, ki so bili doslej le redko predmet znanstvenih raziskav. Drugi obsežen del projekta tako predstavlja izdelava prenosnega observatorija, ki je sestavljen iz različnih senzorjev organskih funkcij in kamere. Kot poudari Nastja, lišaji rastejo izjemno počasi – le milimeter do dva na leto –, zato morajo izdelati trpežno napravo za opazovanje in pošiljanje podatkov v oblak. Eva pove še, da je ekipa na PIFcampu opravila dve ekspediciji, na katerih je nabrala vzorce lišajev ob bregovih Soče za arhiv lišajev, ki ga pripravljajo v okviru Adrianinega večletnega projekta.

Artist talk Adriane Knouf. Foto: Simão Bessa

Pred večerjo je Marko Peljhan pripravil izčrpno poročilo z dogajanja na terenu ob nedavnih obsežnih požarih na Krasu, ki mu je pozorno prisluhnila številčna skupina PIFovcev. Markovo podjetje C-astral, ki proizvaja majhne brezpilotne letalske sisteme, se je odzvalo na prošnjo civilne zaščite za pomoč pri mapiranju požara. V samo treh dneh so zmapirali okoli 4500 hektarov, na posnetkih pa so jasno razvidne posledice uničujočega ognja. Sicer resno temo je Marko začinil s številnimi anekdotami, s katerimi je zabaval zbrano občestvo.

Poročilo iz prve roke. Foto: Simão Bessa

Ob koncu poročila se vračamo k Thomasu, ki je za popoln zaključek dneva obiskal (občudovanja vredna zagnanost!) še Auto-Tune delavnico Václava Pelouška. Odlično mešanico poučnosti in osebnih izkušenj je Václav podkrepil s številnimi primeri skladb, predstavitev pa je, preko orisa zgodovine tega osovraženega efekta, izkoristil za zagovor Auto-Tunea. Udeleženci so se na koncu preizkusili v Auto-Tune karaokah z napravo, ki jo je Václav začel izdelovati leta 2019 na PIFcampu. Zabava za izvajalce in občinstvo je bila zagotovljena!

Václav Peloušek aka Toyota Vangelis. Foto: Simão Bessa

Po projekciji dokumentarnega filma Sisters with Transistors se je večina udeležencev počasi odpravila k počitku, skupinica ljubiteljev sintov pa je organizirala še uvodni jam session. Četrtkovo dogajanje je bilo še bolj pestro, zato boste o njem brali takoj, ko zaključimo s procesiranjem vseh vtisov (kratka napoved: droni, laserji, sinti, jam sessioni, več jam sessionov, breakfast rave). Ne zamudite!

Kino Šotor. Foto: Simão Bessa

Skupnostno arhiviranje torka na PIFcampu //PIFlog, 3. dan

Tretji dan PIFcampa se je za nekatere začel zgodaj, s pohodom na Planino Lamovje, ki ga je vodila Neža. Večina udeležencev je sicer takoj po zajtrku nadaljevala z delom na PIFprojektih – reportažo o njihovem napredku bomo objavili v naslednjih dneh, tokrat vam v branje ponujamo le hiter prelet torkovega dogajanja. Ta zapis je nastal skupnostno, saj se razpored aktivnosti iz dneva v dan po ustaljeni formuli vse bolj zgošča.

Zapolnjevanje PIFurnika. Foto: Simão Bessa

Po zajtrku je Theun Karelse v šotoru predstavil prototip naprave, s katero želi poslušalcem omogočiti fizično doživetje živalskega oglašanja. Naprava, sestavljena iz modificiranega bluetooth zvočnika deluje kot induktor zvoka živali v človeško telo. Theun je za predstavitev uporabil oglašanje čebele in grizlija. Udeleženci so lahko napravo preizkusili na lastnem telesu in opazili, da se najbolj poglobljena izkušnja ustvari, ko napravo pritisnemo na prsni koš – prsna votlina je dovolj velika, da vibracije dobro resonirajo, učinek zvoka, ki prihaja iz notranjosti telesa, pa je najbolj intenziven. Z dogodka je poročala Tjaša.

Sledila je delavnica fotogrametrije z Žigo Pavlovičem (članom skupine PIFprojekta reDigital), ki jo je obiskala naša posebna poročevalka Dunia. Udeleženci so si najprej naložili aplikacijo Polycam, ki je optimizirana za 3D skeniranje objektov s telefonom. Žiga je nato predstavil primere svojih skenov ter razložil osnove 3D skeniranja in modeliranja v odprtokodnem okolju Blender. Po kratkem uvodu so udeleženci preizkusili fotogrametrijo v praksi. Testirali so dva različna načina skeniranja objektov in se učili iz napak. Prvi način, pri katerem se objekt premika, kamera pa je statična, se ni obnesel – pri skeniranju soudeleženca se je na Duniinem ekranu na primer prikazal razmazan duhec. Drugi način, pri katerem obrnemo logiko (statičen objekt, premikajoča se kamera) se je izkazal za pravilnega in sken je dobil podobo Mihe. Za zaključek delavnice so udeleženci na telefone enostavo prenesli datoteke v želenem formatu in jih odprli v izbranem 3D okolju.

Po kosilu so na svoj račun spet prišli live coderji. Pod šotorom jih je zbral Niklas Reppel, eden izmed članov skupnosti Toplap Barcelona, ki je predstavil Mégro, svoj programski jezik za kodiranje glasbe v živo. Niklasa smo povprašali, kakšne so posebnosti Mégre in kaj ga je gnalo k ustvarjanju lastnega programskega jezika. »Večina jezikov za kodiranje glasbe v živo temelji na repetitivnih funkcijah, meni pa so bolj všeč naključja. Hkrati sem po mučnih izkušnjah z neuspelimi instalacijami drugih okolij, na primer SuperColliderja, želel narediti program, za katerega uporabnik potrebuje samo eno datoteko. Mégra je čisto samosvoja, saj ne temelji na obstoječem jeziku. Prednost ustvarjanja lastnega jezika vidim tudi v tem, da se lahko igram s podtikanjem zabavnih besed v sintakso.«

Niklas Reppel predstavlja programski jezik Mégra. Foto: Simão Bessa

Ob četrti in dvajset minut se je pod strehico ob Maggie Kane zbrala pisana skupina udeležencev na delavnici Fuck Instagram, na kateri so, po obveznem rantu, prisluhnili in se pridružili razmislekom o socialnih omrežjih in spletnih straneh kot arhivih. Poskus vzpostavitve idealne spletne strani, ki bi služila kot arhiv njihovega dela, se je za Maggie izkazala kot izjemno težka, celo nemogoča naloga. Odločitev za analogno arhiviranje je zato prišla precej naravno – udeleženci so lahko na primerih knjižic videli različne pristope k beleženju procesov in nastankov umetniških del/projektov. Na koncu so bili udeleženci vabljeni k razmisleku in prispevanju idej za skupnostno arhiviranje projektov, ki nastajajo na PIFcampu. Vtise je za bralce strnila Rea.

Ena izmed beležnic Maggie Kane. Foto: Simão Bessa

Del udeležencev se je pred večerjo preselil pod krošnjo drevesa, kjer je potekala delavnica Krompir Becce Rose. Anonimna poljska miš se je udeležila delavnice in nam poslala poročilo. »Povabljeni smo bili pod krošnjo drevesa, pod katerim prej še nisem sedela, ker je skrito za velikim šotorom sredi zelenice. Tam smo vsi sedeli na tleh in se za začetek pomešali v pet skupin. Razmišljali smo o krompirju in računalnikih, o katerih smo nato napisali dve poeziji na skupino, ki smo jih na koncu svečano prebrali pred ostalimi. Do računalnikov smo bili v poezijah zelo prijazni, kar je morda redkost v širši javnosti, a mi smo ja na PIFu in … Kot skupina smo, kot kaže, tudi veliki ljubitelji krompirja, saj smo si po prebranih poezija izmenjali še številne zgodbe in anekdote, povezane s to poljščino. Sledil je glavni del delavnice, kjer smo krompir spremenili v baterijo in jo uporabili za napajanje sintetizatorja in LED lučk.«

Becca Rose in krompirji, ki še čakajo na to, da postanejo baterije. Foto: Simão Bessa

Interakcija s krompirjem je pri udeležencih sprožila lakoto, na srečo pa jih je ob prihodu na teraso že čakala večerja s čisto posebno sladico, rojstnodnevno jagodno pecivo za Maggie – vse najboljše!

Večer je bil spet v znamenju live codinga – neutrudna skupnost je organizirala dogodek From Scratch, na katerem so se v kodiranju glasbe in vizualij preizkusili koderji, pa tudi nekaj popolnih začetnikov, udeležencev ponedeljkovih delavnic. Po besedah prekaljenih organizatorjev tovrstnih dogodkov je bil lineup PIF From Scratch najštevilčnejši doslej. Še en PIFdosežek! Poročilo z dogodka boste lahko prebrali v naslednjih dneh, ko bomo na PIFlogu premierno predstavili dokumentarec o live coding skupnosti. Ne zamudite!

PIFcamp je v polnem teku! //PIFlog, 2. dan

Po besedah rednih udeležencev PIFcampa se je urnik delavnic na prvi dan zapolnil najhitreje doslej, kar morda niti ni toliko presenetljivo – bliskovit odziv je zakodiran v naravo live coderjev, ki so letos najbolj številčna PIFskupnost. Ponedeljek je torej minil bolj ali manj v znamenju kodiranja v živo: PIFovci so se lahko udeležili dveh delavnic (live coding glasbene delavnice z Živo, orodjem za SuperCollider, in delavnice kodiranja vizualizacij v Hydri) ter predstavitve sistema za kodiranje v živo CLAVM. Najprej pa je bil čas za osnove: takoj po zajtrku je Bernhard na delavnici 50Hz udeležencem razkril, kako se ne ubiti z omrežno napetostjo.

Delavnica 50 Hz Bernharda Rasingerja. Foto: Simão Bessa

PIFovci so nato, z novo pridobljeno samozavestjo, izdelali podaljške, ki jih na deloviščih ni nikoli preveč.

Udeleženci med zbranim sestavljanjem podaljškov. Foto: Simão Bessa

Pred kosilom nas je Karl Yerkes povabil pod šotor, kjer nam je predstavil sistem za kodiranje glasbe v živo, CLAVM, ki ga še razvija in nadgrajuje. Publiko, ki so jo pretežno sestavljali live coderji, je navduševal z domiselnimi rešitvami in nastopom. Karl v teh dneh razvija tudi delavnico kodiranja glasbe v živo, zato spremljajte PIFurnik!

Medtem, ko smo se nekateri spoznavali z novim live coding okoljem, je del udeležencev na sosednjem travniku začel s postavljanjem DIY geodezične kupole, zdaj že tradicionalne spremljevalke PIFcampa.

Postavljanje DIY ambisonične kupole. Foto: Simão Bessa

Tudi letos bo v njenem objemu največ časa preživel Blaž Pavlica, ki nadaljuje z delom na projektu Ambisonična kupola. Tokrat se bo ukvarjal z razvojem uporabniškega vmesnika, ki bo obiskovalcem omogočil, da zvoke iz knjižnice razpostavijo po virtualnem prostoru in rezultat predvajajo na večkanalnem sferičnem sistemu. Vmesnik razvija v okviru projekta B-air, ki raziskuje vlogo zvoka v razvoju človeka od embrionalne faze naprej. Blaževa instalacija bo namenjena otrokom, z njimi v mislih je sestavil tudi zvočno knjižnico, v kateri boste lahko prisluhnili oglašanju živali iz džungle. Kmalu v geodezični kupoli čisto blizu vas!

Sestavljanje DIY geodezične kupole. Foto: Simão Bessa

Po kosilu (hvala Klemen, Miha in ekipa!) smo razvijali svoje pripovedovalske in risarske veščine na delavnici No Name Fiction pod vodstvom Juliena Bellangerja. V tehniki praskanke smo ustvarili karte svojih duhovnih Pokémonov, jim dodelili mavrično podobo, jih poimenovali in izpisali seznam njihovih spretnosti. Čez dan ali dva bo Julien pripravil nadaljevalno delavnico, na kateri bomo razvijali njihove zgodbe. Če se želite pripraviti na lov, si oglejte nabor bitij na oglasnih plohih, medtem ko čakate v vrsti za kosilo/večerjo.

Julien Bellanger med predstavitvami Pokémon kart udeležencev. Foto: Simão Bessa

Omizje pod strehico je bilo pretesno za vse udeležence poznopopoldanske live coding glasbene delavnice z Rogerjem Pibernatom, ki se je razširila čez polovico terase. Na intenzivni delavnici smo se spoznavali z Živo, orodjem in skladenjskim sladkorčkom (če uporabimo strokovni izraz, ki ga priporoča slovar :)) za okolje SuperCollider. Ker uredništvo PIFloga prisega na poročanje iz prve roke, vam v branje ponujamo izkušnjo ene izmed udeleženk: »Rogerjeva live coding delavnica me je sprva plašila, saj sploh ne znam kodirati, a v procesu spoznavanja z Živo, z uporabo nabora orodij za enostavno kodiranje v SuperColliderju, je zabava razblinila vse strahove. Naučili smo se uvoziti knjižnice zvokov in sintov, ki so igrali kot glasbeniki v orkestru. Kodiranje je končno dobilo smisel! Zvokov, ki jih lahko ustvarite z Živo, je toliko in načinov za njihovo modulacijo je neskončno, zato vas bo gotovo zasvojila.«

Roger med kodiranjem glasbe v živo. Foto: arhiv TOPLAP Barcelona

Aktivnosti so se nato spet preselile pod šotor, kjer je Thomas predstavil svoje načrte za PIFproject, v katerem raziskuje, kako je videti svetloba v mediju zvoka. Po predstavitvah novih udeležencev PIFcampa in večerji, ki so ji sledile kratke prekinitve dela (ali sedenja na travniku) zaradi dežja, se je množica zbrala na zadnji ponedeljkovi delavnici. Pod mentorstvom Blaža Pavlice, ki ste ga že spoznali v začetku tega bloga, smo se spoznavali s Hydro, odličnim browser-based orodjem za kodiranje vizualizacij v živo.

Thomas predstavlja svoj PIFcamp projekt Govoriti s svetlobo. Foto: Simão Bessa

Večino udeležencev je v zgodnjih nočnih urah pregnal dež, tisti bolj vztrajni pa smo uživali v jam sessionu, ki sta ga priredila jesusonecstasy in loopier, ob Blaževi spremljavi v Hydri. Torek se na PIFcampu začne zgodaj, z neobveznim pohodom ali intenzivnem delu na projektih, nadaljuje pa s polnim urnikom aktivnosti, zato se za danes od vas poslavljamo.

PIFcamp se je začel in prvi dan je minil kot bi mignil.

Osma edicija PIFcampa nas bo popeljala v svet live-codinga, laserjev, prototipiranja, noiza, bolj ali manj ritmičnih zvokov, skupnostnih projektov, raziskovanja radijskih frekvenc …

Dan se je začelo delavno, postavilo se je mize, šotor, uredilo internetno povezavo, kable in ostale detajle. V kuhinji je bilo precej živahno, kuharja in pomagači so pripravili odlično porovo-čičerikino juho za vse lačne in utrujene. Več kot šestdeset udeležencev se je pripeljalo v Sočo. Po uvodnem pozdravu – hitrem testu, ki smo ga bili deležni vsi in veliki sreči, da smo za enkrat vsi bolj na negativni strani lestvice, se je začel že tradicionalni uvodni del.

Petek!

Noben izgovor ni bil dovolj dober, da bi se izognili tradicionalnemu petkovemu obveznemu pohodu na Velika Korita, kjer se PIFovci vsako leto ohladijo v (skoraj) ledeno hladni reki Soči.

Po vrnitvi in po zasluženem kosilu so udeleženci PIF nadaljevali z delom na svojih projektih, medtem ko je po kampu potekalo več delavnic, na primer delavnica reševanja mačk oz. plezanje po vrvi in delavnica o zgodovini medsebojne pomoči in ekonomskem modeliranju, nato pa še dve delavnici, osredotočeni na MQTT in krmilnik gibanja Wavey Wind.

Medtem ko so bili vsi potopljeni v svoje dejavnosti, se je ob eni od miz spontano oblikoval oddelek za umetnost in obrt, ter – po besedah Tine – ustvaril “najlepši urnik sobotnega zaključnega PIFcamp programa doslej”.

Večer se je zaključil z zdaj že običajnim jam sessionom.

Četrtek. FOMO se stopnjuje…

Vstop v drugo polovico PIFcamp tedna je pospremil močen “fear of missing out” občutek. Že navsezgodaj zjutraj je bil urnik poln načrtovanih delavnic, kot da bi se bali, da ne bo dovolj časa za realizacijo vsega, kar bi še želeli storiti pred zaključkom sedme izdaje PIFcampa.

Tako so se dejavnosti začele že takoj po zajtrku. Miha Godec je udeležence povabil, da se mu pridružijo v šotoru, ki se je pod močnim soncem počasi začel spreminjati v savno. Udeleženci niso imeli nič proti vročini in so z zanimanjem poslušali uvod v VR in 360 stopinjske panoramske videoposnetke. Delavnica je ponudila pregled možnosti in orodij tovrstnega načina snemanja ter vsem omogočila, da preizkusijo VR očala in pridobijo prvoosebno izkušnjo virtualne resničnosti.

Tik pred poldnevom sta Hannah in Julian organizirala delavnico, na kateri so se udeleženci naučili, kako izdelati zvočnik iz papirja…

… medtem ko je na drugi strani tabora potekala delavnica samo za otroke. Z Monico, Marto in Anno so se najmlajši udeleženci PIFcampa naučili sestavljati piščančje robotke! Poglejte okoli sebe, piščančji roboti so med nami in govorice se širijo, da se bodo kmalu spet pojavili…

Takoj po kosilu je Qianxun Chen pripravila delavnico o “besedilnih sadikah”, ki je bila zaradi težav s strežnikom na žalost manj praktična, kot je bilo pričakovano. Kljub temu pa je ideja o “vzgoji” digitalne rastline v vašem brskalniku, ki temelji na asociacijah naravnih jezikov, navdušila vse sodelujoče PIFovce.

Meme strokovnjakinja Maggie Kane je nadaljevala s svojo zabavno delavnico jedkanja, kjer so udeleženci na PCB plošče zjedkali svoje najljubše meme motive.

Po večerji je Stefanie predstavila kratko predavanje o etični strojni opremi, kjer se je osredotočila na svoje izkušnje in izzive dela na presečišču feminizma in tehnologije. Poleg vprašanj v zvezi z neenakostjo spolov na tehnološkem področju, ki jih s sodelavkami obravnavajo z delavnicami in razstavami v laboratoriju Mz* Baltazar na Dunaju, se je Stefanie dotaknila tudi vprašanj ekološkega vpliva tehnologij, saj so materiali, ki te sestavljajo, baker na primer, vezani na verige ekološkega in družbenega izkoriščanja. “Prihodnost je v tem, da iščemo nadomestke za materiale in sestavne dele, ki niso etično pridobljeni,” je poudarila Stefanie, medtem ko je zainteresirani skupini PIFovcev pokazala nekaj primerov umetniških projektov, ki preizkušajo različne, okolju prijaznejše alternative ali izdelujejo svoja dela iz recikliranih materialov. Kot primer slednjega je izpostavila projekt ene od prisotnih PIFovk, Vezen računalnik Irene Posch, ki je sestavljen iz (tekstilnih) relejev, podobnih zgodnjim računalnikom pred izumom polprevodnikov, in je zgrajen izključno iz različne kovinske niti, magnetnih, steklenih in kovinskih korald. Projekt je navdihnjen s tradicionalnimi obrtniškimi rutinami in vzorci ter raziskuje možnosti izdelave programabilnega 8-bitnega računalnika s ponovno uporabo zgodovinskih materialov in znanja vezenja v zlatu.

Večerni jam session je tokrat vključil razširjeno skupino PIFovcev. Pridružil se je tudi Blaž Pavlica s svojimi vizualijami, ki jih kodira v realnem času, zabava pa se je nadaljevala še dolgo po tem, ko sta vaša utrujena blogerja zapustila prizorišče.

PIFlog04_Sreda

Tabor je bil v sredo zjutraj ob zajtrku tih. Trideset udeležencev PIFcampa se je že ob 7. uri podalo na pohod do Krnskega jezera, preostala polovica PIFovcev pa je uživala v miru in tišini ter krajši čakalni vrsti pri zajtrkovalni mizi. Pohod je vodila Neža in čeprav letošnja pot ni bila tako zahtevna kot prejšnje leto, Triglavskega narodni park ni razočaral in ponovno ponudil kar nekaj čudovitih razgledov.

Ko so se pohodniki vrnili v tabor in si privoščili zasluženo kosilo, so se mize hitro ponovno naselile in spet se je začela redna PIFcamp rutina.

Mnogi so se udeležili delavnice, ki jo je vodil Joreg o kompletu orodij VVVV ter se zabavali ob preizkušanju vmesnika za vizualno programiranje ter odkrivanju možnosti tega inovativnega orodja.

Nato je bila na vrsti Simonova delavnica jedkanja nožev, ki je zvabila dober kup navdušencev, ki so se veselo lotili barvanja in okrasitve svojega dragocenega orodja.

Po večerji je Heather Contant spregovorila o Makrolabu, starejšemu bratrancu PIFcampa, kot ga je poimenovala, Blaž Pavlica pa je vodil delavnico o risanju s kodo s P5live, kjer so udeleženci v živo in neposredno v svojih brskalnikih ustvarjali psihadelične animacije.

Torek; Alternativni družbeni mediji, memi, tattoo studio in še več …

Torkovo jutro je bilo polno akivnosti. Skupina glasbenih in tehnoloških navdušencev, ki je oblikovala skupnostni projekt, osredotočen na razvoj multi-senzornega sintetizatorja, imenovanega (za zdaj) OctoSense , je nadaljevala svoje delo pod vodstvom Václava Pelouška (Bastl Instruments). Razvoj vmesnika, ki bo omogočal hkratno uporabo različnih senzorjev za sintezo zvoka in nadzor drugih naprav, se je začel že v Ljubljani in se nadaljuje tudi na PIFcampu.

Do zdaj so sestavili večino OctoSense prototipov in skupina je tako lahko začela postopek testiranja. Julijan in Jakob sta napisala osnovno programsko opremo za preizkušanje vmesniških elementov, gumbov in LEDic, preizkusiti pa morajo še analogna vezja in vhode, da lahko preverijo kaj od strojne opreme deluje in kaj ne, pravi Václav. Ideja je, da bo ta naprava izvajala kalibracijo, pridobivanje podatkov in mapiranje. Toda kako se bo razlikovala od podobnih, ki so že na voljo na “trgu”? “Običajno za vse te dele napišete kodo po meri, senzor povežete z Arduinom, napišete kodo za kalibracijo, če potrebujete nekaj ekstrakcije podatkov, se s tem borite še en dan itn.… torej, to je dolgotrajen proces, ki zahteva veliko programiranja”, pojasnjuje Václav. Toda z vmesnikom Octosense bo vse to mogoče narediti v samo nekaj minutah in hkrati tudi izvedli prilagoditve v samem procesu, na primer med nastopom.

Preden bo Octosense lahko predan uporabniku kot delujoč izdelek, pa skupino čaka še veliko dela. Kalibracijski del procesa naj bi bil končan do konca tega tedna. Septembra, ko se Vaclav vrne v Ljubljano na drugi del svoje rezidence pri Projektu Atol in Osmo/zi, pa bo delo osredotočeno na aspekte pridobivanja in preslikave podatkov. Uporabniku naj bi bile vse te operacije zlahka dostopne z nekaj kliki na gumbe, zato skupino nenazadnje čaka tudi še razvoj uporabniškega vmesnika.

Pozno dopoldne je Joreg vse povabil v glavni šotor, da bi se pogovarjali o alternativnih družabnih medijih. Kljub tropski vročini, ki jo je povzročil “učinek tople grede” v šotoru pod opoldanskim soncem, so se mnogi odločili, da se udeležijo delavnice.

Tekom predstavitve obstoječih alternativ dominantnim družabnim medijem se je pogovor dotaknil številnih pomembnih konceptov: zaprti sistemi v primerjavi z odprtimi, ki omogočajo interoperabilnost, vloga korporacij in dilema aktivnega uporabnika proti pasivnemu potrošniku …

Delavnica se je nato osredotočila na Mastodon, eno najuspešnejših alternativ obstoječim družbenim medijem, ter na protokol ActivityPub in povezani Fediverse, skupek medsebojno povezanih strežnikov, ki se uporabljajo za spletno založništvo. Predstavitev je sprožila dolgo in zanimivo razpravo, ki se je dotaknila številnih pomembnih tem, od aktivne uporabe tehnologije na splošno pa vse do cenzure na internetu.

Po kosilu je Maggie Kane vodila meme delavnico povezano z njenim projektom DIY meme, kjer lahko udeleženci oblikujejo funkcionalna vezja v obliki popularnih memov in svoje dizajne zjedkajo na bakrene plošče PCB.

Medtem se je v hladni senci bližnjega drevesa odprl pop-up tatoo studio. Projekt Leoni Voegelini, Rodolfa Costa Castra, Juliana Jungela in Hannah Perner-Wilson udeležencem PIFcampa ponuja trenutek počitka in sprostitve, medtem ko jih tattoo umetniki začasno tetovirajo z risbo, ki predstavlja trenutni projekt vsakega posameznega udeleženca.

Pozno zvečer so se pod čudovitim zvezdnatim nebom v dolini Soče združile tri različne situacije, ki so ustvarile edinstveno doživetje za nočno množico: klasični kres, ki je s svojo toploto ponovno pritegnil malenkost premražene udeležence, Bernhardove neverjetne laserske projekcije na drevesih v okoliškem gozdu in – še enkrat – dolg in prijeten skupinski jam session. Mnogi so vztrajali do poznih ur brez strahu pred jutranjim mačkom in pohodom na Krnska jezera, ki jih je čakal naslednji dan.

Naj se varjenje začne…

Na prvi delovni dan je dvorišče PIFcampa že ob zajtrku brenčalo od navdušenja. A medtem, ko so se vsi drugi še pripravljali na delo, ki jih čaka, sta kuharja Klemen in Miha že ponosno predstavila svojo prvo stvaritev.

Ena prvih dejavnosti dneva je bila delavnica varjenja piva, ki jo je Rob vpripravil v Nežinem hlevu. Rob je razložil postopke filtriranja, polnjenja in vse možne spremenljivke in trike s katerimi si udeleženci sami lahko pripravijo pivo po svojem okusu. Priprava Pale Ale piva traja približno en mesec, udeleženci PIFcampa pa bodo poskušali ustvariti pivo v petih dneh. Vonj vrele mešanice se je razširil na travnato polje, skupaj z rahlim splošnim omamljenjem zaradi degustacije piva, ki je bila na voljo udeležencem, pa je ta delavnica ponudila tudi izkušnjo tipičnega mittelevropskega poletnega zajtrka.

Sočasno z delavnico varjenja piva je v šotoru PIFcampa potekala delavnica feministično-hekerske akupunkture. Udeleženci so se pod vodstvom Stephanie Wuschitz osredotočili na grajenje naprave za sonificiranje najbolj aktivnih akupunkturnih točk na površini kože, ki jih je možno povezati tudi s programom Pure Data.

Stephanie Wuschitz, katere udeležbo na PIFcampu podpira Österreichisches Kulturforum Ljubljana (najlepša hvala!), deluje na stičišču umetnosti, raziskovanja in tehnologije, s posebnim poudarkom na feminizmu, odprtokodni tehnologiji in skupnostnem znanju. Je ena osrednjih članic Mz* Baltazar’s Lab, kolektiva in feminističnega hekerskega prostora na Dunaju.

Na delavnici, ki je raziskovala tudi prevodnost naših teles, so udeleženke uporabljale le komponente iz pravične trgovske verige, oziroma take, ki jih lahko izdelamo sami ali pa recikliramo.

Po kosilu se je z dobro obiskanim uvod v oblikovanje tiskanih vezij z odprtokodno programsko opremo KiCad pod vodstvom Klemensa Kohlweisa začela delavnica, ki se bo nadaljevala tudi med tednom. V ponedeljek je skupina govorila o izzivih in možnostih oblikovanja in proizvodnega procesa, v prihodnjih dneh pa se bodo osredotočili na oblikovanje lastnih funkcionalnih in/ali lepih vezij. Če bo vse po sreči, jih bodo morda celo izdelali do konca tega PIFcamp-a.

Tik pred večerjo se je skupina prijateljev gliv zbrala na prvi seji pripovedovanja zgodb, ki se odvija v okviru projekta Internet gliv pod vodstvom Rosi Grillmair. Rosi je predlagala ta špekulativni projekt, da bi spodbudila zamišljanje alternativnega internetnega omrežja, ki bi temeljiv na glivičnih sistemih. Projekt motivira vprašanje, kako bi lahko negovali te naravne sisteme in koristili od že obstoječih poti za pošiljanje sporočil. Morda bi lahko spodbudili mreže gliv, da se približajo človeškim skupnostim in ustvarijo podatkovno pot hranil in informacij? Kateri komunikacijski protokoli so v rabi v glivičnih omrežjih? Kaj glivna mreža potrebuje, da lahko dobro uspeva?

Po večerji se je v kampu dogajalo več dejavnosti. Na košarkarskem igrišču za šolo je plesna delavnica pod vodstvom Janne Kummer ponudila nekaj večerne telovadbe. Luka the firestarter je poskrbel za prvi kres letošnjega PIFcampa, medtem ko je Polona v šotoru vodila že tradicionalno delavnico »Losing at Tarok with Polona«.

PIFcamp je nazaj in pripravljen, da ustvari DIYstractiON!

Po lanskoletni korona-okrnjeni ediciji se PIFcamp vrača v polni zasedbi. Gneča šestdesetih znanih in novih obrazov umetnikov/ic, hakerjev/k, glasbenikov/ic, inženirjev/k, memsterjev/k in njihovih nečloveških prijateljev se je zbrala na sedaj že tradicionalni lokaciji v dolini Soče in otvorila sedmo edicijo PIFcampa, enotedenskega produkcijskega laboratorija, ki prepleta umetnost, tehnologijo, kreativnost in prosto-dostopno znanje.

Takoj ko so se vsi udobno namestili na dvorišču kampa in sta Tina in Uroš razložila osnovna pravila PIF bontona, so sledile kratke predstavitve letošnjih udeležencev, ki so obljubile pester teden poln praktičnih delavnic, predstavitev, terenskih izletov, laboratorijskih raziskav, jam sešnov in – česar na PIFu nikoli ne manjka – zabave. 

Veselimo se napovedanih projektov in delavnic, ki se ukvarjajo z iskanjem “mehanične narave”, “mikro zgodbami” o glivah, varjenjem piva s pomočjo odprtokodnih tehnologij, razvijanjem vmesnika za simultano uporabo različnih senzorjev za sintezo zvoka in upravljanje drugih naprav, novimi tehnikami snemanja 360-stopinjskih videov, glivastim internetom, razvojem eksperimentalnih “rokavic” s kontrolerjem gibanja in DIY mikrobnimi gorivnimi celicami,… če naštejemo le nekatere. 

Zdi se da sta ključni besedi letošnje edicije #blato in #gobe. Kaj bo zraslo iz te kombinacije, še ne vemo, gotova pa je vsaj ena stvar – morda bo kombinacija ponudila plodna tla za produkcijo kvalitetnih pifmeme vsebin. Soča Memelordi so že zavihali rokave – več o tem v naslednjih PIFlogih. 

Po večerji je Bernhard na mizo postavil MB Vectrex, starinsko igralno konzolo iz leta 1983. Ko je bila konzola enkrat prižgana, so se PIFovci hitro pričeli zbirati okrog nje. Z asteroidi navdahnjena videoigra Mine Storm je pritegnila igralce kot mačko pritegne laserska točka ali miš zvok flavte in v nadaljevanju večera konzola ni samevala – večina PIFovcev je odigrala vsaj eno igro. Kmalu so se vintage vesoljski zvočni efekti Mine Storma pomešali z zvoki in notami, ki so prihajali iz sintov Mitje in Vaclava.

Čez nekaj časa je bil Vectrex dodan v jam session kot osciloskop za upodabljanje zvočnih valov iz sintetizatorjev, kar je hladnemu melodičnemu stilu dodalo sanjsko hipnotično noto. Jam, ki je zaključil prvi PIFcamp dan, se je nadaljeval pozno v noč in zabaval tistih nekaj nočnih ptic, ki se še niso vdale spancu.